Avizo MC : Multimedijalen Centar
Nedelna poraka:

Za cesnosta govorat i cesnite i necesnite. Cesnite ja branat so iskrenost i doslednost, a necesnite se krijat zad praznite zborovi za nea. Koga bi sakale da stanat cesni ne bi zboruvale za nea, tuku bi ja dokazuvale so sopstvenite dejanija pred site.

Hronomer

Godina I, Broj 20 - 04.06/10.07 2005

[ vreme na citanje 17 min. ]

Vazno soopstenie:

Redakcijata na "Hronomer" ve izvestuva deka ova e posledno nedelno izdanie na nasiov informaticko-politicki e-magazin. Vo idnina "Avizo MC" ke go objavuva kako mesecen e-magazin (so promeneta koncepcija i dizajn-svoevidna hronika na nasevo vreme) i, zaedno so nedelniot e-zabavnik "Klik", ke moze da se dobiva na licen e-mail po simbolicna cena-pretplata obezbedena preku SMS-telefon.

+----------------------------------------------+
#     SODRZINA:
+----------------------------------------------+

Govorot na godinite: Makedonija: Biznis: Procesi i dejanija: Kulturata, obrazovanie, nauka: Stranstvo: Storija:

+---------------------------------------------------------+
# Govorot na godinite:
+---------------------------------------------------------+

9.juli

KALENDAR na MPC
Deneska e Prepodoben David Solunski

Ovoj podviznik po poteklo Solunec ziveese vo pettiot i sestiot vek. Svojot podvig go zapocna blizu do Solun, kade sto podigna kolipka pod edno bademovo drvo, pa ziveese vo nea. Potoa se podvizuvase vo Tesalija. Ziveejki vo postojan trud da ja steknuva bozestvenata ljubov, toj tolku se usovrsi vo Boga sto vo edna prigoda mozese da stavi zar vo dlankata za da go okadi carot, bez toa da mu nasteti. Se upokoi vo 540-ta godina.

KATOLICKI KALENDAR
Deneska e Sv. gorkumski macenici

Verskite nesoglasuvanja vo 16-ot vek predizvikale golemi krvoprolevanja. Vo 1572-ra godina, franjevcite Vilehad od Danska i dominikanecot Ivan Her i 17-mina drugi macenici bile pogubeni od strana na krivovercite Geusi. Tie bile izmacuvani poradi nivnata katolicka pripadnost. No, tie ostanale istrajni vo svojata vera i pripadnost kon katolickata crkva.

<-----      [ ^^na pocetok ]


-----------------------------------------------
Na denesen den:

1873
Pedeset godini po pustanjeto na prvata zeleznica vo svetot, megju Skopje i Solun e vospostavena prvata zeleznicka vrska.

1942
Vo Skopje, vo Oblasnata policiska uprava, bugarskite fasisti go ubija Cvetan Dimov, naroden heroj na Makedonija. Roden e vo Skopje, na 5.03.1909-ta godina.

1943
Kaj seloto Vrbnica, vo blizina na Foca, vo Bosna, cetnicite go strelaa Ivan Goran Kovacik, hrvatski poet, eseist, novinar, politicar, preveduvac i borec vo NOV. Avtor e na poemata "Jama". Roden e vo Lukovdol, Gorski Kotor, na 21.03.1913-ta godina.

1992
Umre Hans Em, najstariot clen na MANU. Ucesnik e vo NOV na makedonskiot narod od 1941-va godina. Roden e vo Maribor, na 6.06.1898-ma godina.

<-----      [ ^^na pocetok ]

-----------------------------------------------

10.juli

KALENDAR na MPC
Deneska e Sv. Sampson Stranoprimec

Sveti Sampson po poteklo bese Rimjanin, a po zanimanje lekar, od onie sto crkvata gi narekuva besrebrenici, t.e. sto lekuvaat bez zemna plata i so Bozjata sila, osven so pomos na lekarskata vestina. Toj podocna od Rim se preseli vo Carigrad. A tamu negovite dobrodeteli nabrzo gi zabeleza patrijarhot, pa go rakopolozi za svestenik. Koga imperatorot Justinijan boleduvase od nekoja neizleciva bolest, bese povikan svetiot Sampson, koj go izleci so dopir so rakata. Kako blagodarnost Justinijan podigna siropitaliste vo koe Sampson postojano im sluzese na bednite. Ovoj svet maz se upokoi vo mir vo 530-ta godina.

KATOLICKI KALENDAR
Deneska e Blagosloveni macenici od Damask

Vo istorijata na hristijanstvoto gradot Damask bil poznat po toa sto pred negovite vrati se obratil najgolemiot misioner na site vreminja, sveti Pavle. Vo 1860 godina vo gradot fanaticite unistile 2.400 kuki i ograbile i ubile 6.000 hristijani. Megju lugjeto imalo 30-mina svestenici i trojca biskupi.

<-----      [ ^^na pocetok ]


-----------------------------------------------
Na denesen den:

1509
Roden e Zan Kalvin, verski reformator, osnovac na kalvinistickata protestantska crkva. Sledbenicite na Kalvinovoto ucenje bea hugenotite, a vo Anglija puritancite. Umre vo Zeneva, na 27.05.1564-ta godina.

1834
Roden e Jan Neruda, ceski pisatel i publicist, najistaknata licnost vo ceskiot kulturen zivot vo vtorata polovina na 19-ot vek. Najpoznati negovi dela se "Malostranski raskazi", "Arabeska", "Prosti motivi" i "Balada i romansi". Umre vo 1891-va godina.

1856
Vo seloto Smiljan, Gospik, e roden Nikola Tesla, genijalen istrazuvac i pronaogjac na poleto na elektrikata i radiotehnikata. Umre vo NJujork, na 7.01.1943-ta godina.

1871
Vo Pariz e roden Marsel Prust, francuski pisatel i akademik. Avtor e na golemiot ciklus na romani "Vo potraga po izgubenoto vreme". Umre vo Pariz, na 2.11.1922-ra godina.

1962
SAD go lansiraa telekomunikacioniot satelit za prenos na televiziskite programi od SAD vo Evropa.

1973
Bahamskite Ostrovi steknaa nezavisnost po tri veka britansko kolonijalno vladeenje.

<-----      [ ^^na pocetok ]

+----------------------------------------------+
#

Makedonija:

-----------------------------------------------
Pretsedatelot na drzavata Branko Crevnkovski, premierot Vlado Buckovski i ministerot za vnatresni raboti LJubomir Mihajlovski vo Ohrid odrzaa rabotna sredba na koja megjusebno se informirale za sostojbite vo zemjava, potvrdi za MIA portparolot na MVR Borce Pesevski.
-----------------------------------------------

Crvenkovski neodamna izjavi deka na 15-ti ovoj mesec, potocno vo petok, ke zakaze sednica na Sovetot za nacionalna bezbednost na koja, megju drugoto, ke stane zbor i za sostojbite vo Kondovo, Brest i za slicni slucuvanja.

Toj vo taa prilika izrazi nadez deka do sednicata nadleznite institucii ke go resat slucajot vo Kondovo, no dokolku toa ne se sluci, toj na sednicata od niv ke pobara da referiraat za toa kako, koga i so koi metodi ke bide resena taa situacija.

>----- komentar:

Ovoj "dogovor pred akcija" (iako e oznacen kako "rabotna sredba"), kako i najavite na Crvenkovski za sostonakot na Sovetot za nacionalna bezbednost, gi potvrduvaat ocenkite na mnogumina (a pred se na opozicijata) deka bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija ne e kakva sto vasta ja prikazuva, a vsusnost ja posakuva. Taa "vo najmala raka" e vlosena, i toa vo podolg period. Dali ke sleduva akcija ili ne, vo ovoj moment ne e najvaznoto prasanje. Toa zavisi od procenkata, podgotvenosta itn. na bezbednosnite organi. Vprocem, tie se, neli, vo permanentno-kontinuirano dejstvuvanje, a za konkretni akcii se procenuva "vistinskiot moment".

Najvaznite, vistinskite prasanja se:

Zosto na makedonski Albanci (ili na pripadnici na albanskata zaednica vo Makedonija, kako sto miluvaat da se narekuvaat, a pomalku (makar) gragjani-pripadnici- drzavjani na Repulika Makedonija) im treba oruzje vo takov obem i so takva mok, kolku sto, na primer, bese zapleneto samo pri poslednata akcija? Dali e toa vo tradicijata na Albancite (da poseduvaat oruzje-od mitralezi do topovi, a nisto cudno da "skrile" i nekoj vo megjuvreme nabaven tenk-za "pomali" i "pogolemi" raketi da ne spomnuvame)? Dali Albancite mislat deka i natamu ke mozat da ja lazat i makedonskata i megjunarodnata javnost deka vo dvete organizirani akcii vo minatoto tie go predale seto oruzje sto go poseduvale, odnosno deka se razoruzale? Da ne "slucajno" povtorno "go sobiraat oruzjeto" poradi "zavrsnicata" na Ramkovniot dogovor? (Tesko na pratenicite, pred se od pozicijata, ako ne go izglasaat zakonot za znaminjata bez menuvanje "nitu na zapirka, nitu na tocka".) Gospoda Albanci, neli vasata "borba za prava" ja prefrlivte vo instituciite na sistemot vo koi, kolku sto ni e nam poznato, ne se "dejstvuva" so oruzje v race?

Ima i dve "nezgodni" prasanja za koalicionata vlast i "megjunarodnata":

Dali Gospoda od DUI gi poddrzuvate akciite na bezbednosnite organi (dosegasnite ne bas "transparentno"), i sto pravite "na terenot" za da ne se sluci uste nekoj sram za Albancite- pak da se otkrie tolku golem arsenal na oruzje? Zosto kako ucesnici vo vlasta-znaci "vladejaci" so drzavata Makedonija, dozvoluvate "nebezbedni", "krizni" podracja kako sto se Kondovo, Brest, Aracinovo itn.? Dali so niv "vladee" nekoj drug, sto ke rece "posilen", so pogolema doverba i poddrska kaj "albanskata nemnozinska zaednica"?

Za "megjunarodnata":

Koja e vasata procenka za "skrienoto" oruzje vo Makedonija vo ovoj moment i koj im pomaga na Albancite da go odrzuvaat vo "mobilna" sostojba (da ne im 'rgjosa), odnosno koj im pomaga vo kontinuitet da go obnovuvaat? Samo nemojte da se "pravdate" deka ne ste informirani. Trgovijata so oruzje vo svetot ne e bas "skriena". Naprotiv. Mosne lesno se otkriva.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


==============================
Reklamen prostor za nasite sponzori
==============================

+----------------------------------------------+
+ Prva Makedonska Audio Bibiioteka
+ "S I N E R G I J A"
+----------------------------------------------+

: Sega mozete i da gi "cuete" nasite knigi. :-)

"PANOPTIKUM" - audio enciklopedija za mladi i stari.

"VoxPopuli, glasot na narodot" - bogatstvoto na narodniot
zbor, um, umotvorbi od celiot svet.

"Dosie X - Dedo Gromce" - cujte sto govori dezurniot
drzaven neprijatel broj 1.

Ezopovi basni: cena 200 denari"1001 Prikazna - Ezopovi basni, kniga prva"
- za najmladite da uzivaat vo tvorestvoto na Ezop,
prikazni na koi sekogas ke se sekavame.

Ako sakate da ja cuete prikaznata "Orelot i Cavkata" kliknete ovde!.
[ 337 KB; traenje: 1.22 min ]

Prvite izdanija na nasata Audio biblioteka mozete da gi
poracate na nasite telefoni:
02/3071769; 02/3135133 ili 071/503119; 070/713973;
a sekako i pisuvajki ni nasata e-mail adresa info@avizo-mc.com

================ kraj na reklamata. ===


--------------------------------------------------------
Prodolzi i ke prodolzi amandmanskata rasprava po Predlog-zakonot za upotreba na znaminjata na zaednicite
--------------------------------------------------------

Pratenicite ne go usvoija amandmanot predlozen od Silvana Boneva i Ilija Kitanoski od VMRO-DPMNE, sto se odnesuvase na clenot pet od Predlogot, a so koj se bara da se ostrani moznosta znameto na etnickite zaednici da se vee pred drzavnite institucii.

Sobranieto ne go prifati nitu amandmanot so koj se barase brisenje na alineja dva od clenot pet, so koja se utvrduva deka zaednicite svoite znaminja mozat da gi istaknuvaat i na praznici na zaednicite.

Pratenicite od opozicijata podnesoa amandman i na clenot sest, koj ne bese prifaten, a so koj se barase zamena na terminot "mozat" so terminot "moraat". Prodolzenieto na sednicata ke bide zakazano dopolnitelno.

>----- komentar:

Se se slucuva kako sto prognoziravme (se razbira, ne samo nie). Amandmanskata rasprava se odviva spored odnapred utvrden "dneven red", odnosno scenario. Mozebi vo prodolzenieto od raspravata i glasanjeto eden, preku sila dva amandmana "dogovorno" ke bidat izglasani, po sto vo sobraniskata sala ke sledi buren aplauz (bez navodnici), prosleden so smeenje (veselo kaj pratenicite od opozicijata, epten "skiseleno" kaj pozicijata), vo imeto na demokratskoto (licno-nepartisko, nedirigirano), slobodumnoto, pluralnoto glasanje, a kako potvrda deka ne se site "partiski vojnici", tuku se uste gi ima (vo pozicijata) koi se "cuvstvuvaat" kako izbrani od narodot. Potoa glasanje bez prisustvo na pozicijata, sto ke rece "ednoglasno" usvojuvanje (zaedno so "dodatnoto" koe za vakvi "prigodi" e propisano da "visi" kako veto), i nikomu nisto. Site zadovolni i srekni ke prodolzat so "pretresuvanje" na drugite tocki od dnevniot red ili so prodolzenie na nekoja od porano zapocnatite sednici ili so zakazuvanje na "ganc nova" (najverojatno po godisnite odmori). Vakviot tek na rabotenje na Sobranieto, koga se raboti za "cuvstvitelni prasanja" od Ramkovnata (nadvor od nea i nema takvi), stana voobicaen, pa nema sansa da bideme "iznenadeni". Osven, mozebi, tokmu poradi "cuvstvitelnosta" da ne bide prifaten ama bas nieden amandman (nema vrska so inaetot, tuku so dogovorot).

A vo megjuvreme i potoa...nisto novo. Kako i dosega, Republika Albanija vo sekoja proslavuvacka prigoda (svadbi i veselbi odnosno pobedi, samo ne porazi), preku "svoite" ke ni dokazuva nam i na megjunarodnata zaednica deka po "miren pat", "bez vojna" osvoila, okupirala del od teritorijata na Republika Makedonija. Deka do kade sto (ke) se vee albanskoto zname, do tamu e toa nejzina "eks-teritorija".

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Ministerot za transport i vrski DZemali Mehazi i Luidzi Sandrin, sef na Evropskata agencija za rekonstrukcija vo Skopje, ja pustija vo upotreba tretata faza od delnicata Negotino-Demir Kapija od avtopatot E-75 na Koridorot 10.
---------------------------------------------

Istaknuvajki deka avtopatot E-75, kako del od Koridoorot 10, e od golemo stratesko znacenje, kako direktna vrska so zemjite od Evropskata unija, Mehazi posoci deka negovoto zavrsuvanje ke pridonese za pobrz razvoj na regionot vo celost.

Delnicata e vo dolzina od 8,3 kilometri, a nejzinata izgradba cinese 13 milioni evra, od koi 11 milioni gi izdvoi EAR, a dva miliona Vladata na Makedonija. Izveduvac na rabotite e AD "Pelagonija".

Proektot e del od posiroka programa za infrastrukturen razvoj na zemjata, finansirana od EU, vredna 45 milioni evra. Programata za infrastruktura vklucuva rehabilitacija na granicnite premini Blace, Medzitlija i Bogorodica, izgradba na obikolnicata Tetovo-Gostivar, i podgotovka na fizibiliti studija za poddrska na investiciite vo sektorite za voda, transport i energija.

>----- zabeleska:

Dobro e, kaj nas ne samo sto "nesto" se raboti, tuku i se srabotuva. Osven trgovski centri (dali Zavodot za statistika "ke se seti" da prezentira podatok kolku so postojnite i najavenite novi ke "mu pagjaat" na glava na sekoj zitel na Makedonija-od "rabotosposobnite"? Bi bil navistina mosne interesen za "tolkuvanje". Makar i "namesten", kako sto e "redot"),sepak odvreme-navreme sveceno se otvora i po nekoj del od pat. Ovojpat celi 8 i kusur kilometri. Verojatno tokmu poradi dolzinata bese "soodvetno" i "nivoto" na svecenoto otvoranje (od makedonska "strana").

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Vo Ministerstvoto za zdravstvo se odrza konstitutivna sednica na Zdravstveniot sovet, kako sovetodavno telo na ministerot za zdravstvo Vladimir Dimov.
---------------------------------------------

Kako sto se naveduva vo soopstenieto od Ministerstvoto za zdravstvo, Zdravstveniot sovet go socinuvaat Andreja Arsovski, direktor na Klinicki centar Skopje, Zoran Gucev, direktor na Detska klinika, Borce Petroski, direktor na Klinika za kardiologija, Aleksej Duma, pretsedatel na Lekarska komora. Vo Sovetoto clenuvaat i Zivko Popov od Klinikata za urologija, Idriz Nedzipi od Psihijatriska bolnica Skopje, Hasim Salihu od Medicinski centar Gostivar, Milco Trajkov od PZO Specijalisticka ordinacija po interna medicina "Trajkovi" Veles i Petar Milosevski od Medicinski fakultet - Institut za farmakologija.

Vo rabotata na Zdravstveniot sovet po funkcija ke ucestvuva i Kamil Kamili, zamenik minister za zdravstvo.

Zdravstveniot sovet donese odluka da go naznaci Andreja Arsovski za direktor na Klinicki centar vo Skopje. Arsovski dosega bese v.d. direktor na ovaa institucija.

Ministerot Dimov gi informira clenovite na Sovetot deka vo zavrsna faza e izgotvuvanjeto na standardi, normativi i protokoli bazirani vrz dokazi za lekuvanje vo site dejnosti na medicinata. Tie ke bidat doneseni do krajot na ovoj mesec i ke pretstavuvaat osnova za unificiranje na tretmanot na pacientite vo Makedonija, se veli vo soopstenieto od Ministerstvoto za zdravstvo.

>----- zabeleska:

Ova e "vistinskoto" nesto.So Zdravstven sovet, uste so vakov "silen "sostav, ministerot Dimov nema sansa nesto da "utne" (vprocem, kako i doserga). Osobeno vo natgamosnoto reformiranje na naseto "bolno-preboleno" zdravstvo. Verojatno dosegasnoto "sovetuvanje" so poveketo od clenovite-direktori nde odelo bas "podmackano", ama otsega...

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
"Inicijativata na Ministerstvoto za zdravstvo za dislokacija na Gradskata bolnica vo objektot na Voenata bolnica negativno ke se odrazi na dosegasnata organiziranost na hirurskata sluzba vo Skopje", soopsti Koordinativnoto telo na vrabotenite vo Klinikata za hirurski bolesti "Sveti Naum Ohridski" - Gradska bolnica - Skopje.
---------------------------------------------

Ova telo posocuva deka vo segasni uslovi, hirurskata sluzba vo gradot dejstvuva vo triagolnik - Klinicki centar, Gradska bolnica i Voena bolnica, so sto ovozmozuva celosna pokrienost na glavniot grad, so prigradskite naselbi vo odnos na hirurskite uslugi.

Na sostanokot na Koordinativnoto telo na Gradska bolnica, na koj ucestvuval i pretsedatelot na sobraniskata Komisija za zdravstvo, pretsedatelot na Komisijata za zdravstvo na Sovetot na grad Skopje, pretsedatelot na Komisijata za pravila i propisi na Sovetot na gradot, gradonacalnicite na opstinite na grad Skopje i eminentni eksperti od oblasta na zdravstvoto od Klinickiot centar i Voenata bolnica, kako i na nevladinata organizacija Forum za sovremeno zdravstvo, e zazemen edinstven stav deka bez postoenje na globalna zdravstvena strategija i Nacionalna programa za zdravstvoto ne moze da se ocekuvaat pozitivni efekti od ad - hok dislociranja na zdravstveni institucii od poseben javen interes, se posocuva vo soopstenieto.

"Takvite izbrzani postapki ne samo sto ne se pozitiven cekor kon reformite vo zdravstvoto, tuku se iracionalni postapki koi se na steta na korisnicite na zdravstvenite uslugi", se naglasuva vo soopstenieto.

>----- zabeleska:

Cudno i (po malku) nesfatlivo: dezurno "protivenje"e dislokacijata na Gradskata bolnica, a ne sto so objektot po realizacijata na zamislenoto.

Znaci, nie go aktuelizirame "ona drugoto": sto so objektot po planiranata (i "garant" uspesn) dislokacija? Za sto ke sluzi? Dali ke bide ponuden na tender kako, na primer, uste eden trgovski centar na izvonredna lokacija? Ako e predviden "vo ramkite" na Sobranieto na Makedonija, kako ke bide povrzan so nego? So "nadzemnik" ili "podzemnik"?

Sto ako po dislokacijata na Gradska bolnica objektot ne go "prezeme" nikoj? Ke dozvolime li da propadne, odnosno da go "jade"(poleka, so "zadovolstvo") zabot na vremeto?

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Skopjanecot Emil Ilik od Gadskiot plostad vo Skopje zamina pes za Brisel, so cel na liderite na zemjite-clenki na Evropskata unija da im go predade baranjeto Makedonija vo Unijata da bide primena pod nejzinoto ustavno ime.
---------------------------------------------

45-godisniot poranesen vaterpolist planira patot dolg 2.500 kilometri da go pomine do 8-mi septemvri, koga se odbelezuva i Denot na nezavisnosta na Republika Makedonija.

"Sakam vo Brisel da go odnesam naseto drzavno zname. Po mnogu evropski prvenstva na koi ucestvuvav kako sportist, ovoj maraton ke bide kraj na mojata sportska kariera", izjavi Ilik. Toj pred poagjanjeto bese blagosloven od poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva g.g. Stefan.

Ilik, koj patuva so sloganot "Makedonskite sportisti vo obedineta Evropa", istakna deka dobil potvrda oti koga ke stigne vo Belgrad ke bide primen od srpskiot pretsedatel Boris Tadik.

"Koga mojata zemja ke stane polnopravna clenka na EU pod ustavnoto ime Republika Makedonija, nasite sportisti polesno ke ne pretstavuvaat na megjunarodnite natprevari", rece Ilik.

>----- komentar:

I ova za cudenje: kako ne se najde nikoj da mu ukaze na G-din Ilik deka ke mu bide zaludno pesacenjeto? Koga ke go vidat vo Brisel (se nadevame, ne iscrpen od pesacenje) sigurno epten ke mu se izraduvaat. Osobeno koga ke im objasni zosto resil pes da dojde do niv. A kojznae, mozebi otkako ke go primat i procitaat baranjeto sto ke im go predade, liderite tolku ke se stresat i potresat, nekoi od niv i ke se sozalat, sto ke ja primat (kako sto se bara) Makedonija vo Unijata pod nejzinoto ustavno ime "po itna postapka".

Po malku stravuvame da ne se sluci vo megjuvreme, dodeka pesaci G-din Ilik, Makedonija da bide primena vo Unijata bas pod ustavnoto ime (osobeno so poddrska i radost na postojnata clenka Grcija).

So seta pocit kon idejata i naporot na G-din Ilik, smetame deka ima "uste vreme", dodeka pesaci, da ja "promeni" celta: da go predade znameto na Republika Makedonija kako dokaz deka, bez ogled na (ocekuvano) izglasaniot Zakon za znaminja, drzavnoto zname (se uste) ne sme go smenile so znameto na Republika Albanija.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Organizaciite na invalidiziranite lica glavno se zadovolni od izmenite i dopolnuvanjata na Zakonot za socijalna zastita koi,iako bea pominati na sednica na Vlada,na nivno baranje bea povtorno vrateni na dorabotka vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
---------------------------------------------

Novinite koi se nudat so izmenite i dopolnuvanjata sto rabotniot sostanok na Interpartiskata parlamentarna lobi grupa (IPPLG) vo Sobranieto na Republika Makedonija gi prezentirase sovetnikot vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika Vlado Avramovski, se toa sto pravo na pomos im se dava na decata bez roditeli otkako ke navrsat 18 do 26 godini, kako i reguliranjeto na plakanjeto na sredstva poradi neosnovano koristenje. Toj pojasni deka za ostvaruvanje na pravoto na nadomest za nega od drugo lice, licata so teski fizicki poprecenosti i slepi lica, osnovata nema da bide visinata na prihodite, tuku ova pravo ke se ostvaruva zaradi nivnata teska invalidna sostojba.

Gragjanskite zdruzenija i organizacii na invalidizirani lica iako glavno zadovolni, imaat zabeleski deka pri utvrduvanje na prihodot za ostvaruvanje na odredeno pravo ne treba da se zema predvid prihodot na roditelite, tuku samo na potesnoto semejstvo.

Del od ucesnicite pobaraa reguliranje na upotrebuvanite termini za licata koi gi ostvaruvaat ovie prava, no i formuliranje na prakticni zakonski resenija koi ke funkcioniraat vo sekojdnevniot zivot, a ne kako sto istaknaa, samo na hartija.

Pretsedatelot na IPPLG Liljana Popovska pobara da se razgleda moznosta za izbegnuvanje na kontroli pri ostvaruvanje na ovie prava kaj teskite invalidi.

Organizacijata na gluvi lica pobara vo Zakonot da se vmetne odredba so koja ovie lica ke dobivaat paricni sredstva za obezbeduvanje na tolkuvac koj ke im pomaga vo komunikacijata.

Zakonskite izmeni ke se najdat povtorno pred Vladata od kade sto treba da bidat isprateni vo sobraniska procedura.

>----- zabeleska:

Izrazuvame zadovolstvo sto konecno i ovaa kategorija na (spored mnogu nesta marginalizirani) gragjani na Makedonija se vo "zakonskiot" fokus. Preporacuvame site nivni zabeleski i predlozi da bidat prifateni i vgradeni vo konecnata verzija na Zakonot oti tie najdobro i znaat i "cuvstvuvaat" sto im treba i kako toa zakonski da go obezbedat.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Vo makedonskite zatvori i vo psihijatriskite ustanovi nema soodvetni materijalni i drugi uslovi. Licata smesteni vo ovie institucii se marginalizirana kategorija. Makedonskoto zakonodavstvo sto ja regulira ovaa sfera e nekompatibilno so megjunarodnite standardi.
---------------------------------------------

Ova se del od zaklucocite od izvestajot za posetata na zatvorenite institucii vo Makedonija od strana na nevladinite organizacii sto se zanimavaat so problematikata na covekovite prava, realizirana vo juni minatata godina.

Uslovite vo koi se izdrzuva merkata pritvor soodvestvuvaat na merkata samica sto im se izrekuva na zatvorenicite. Ovaa sostojba vo idnina treba da se promeni. Helsinskiot komitet reagira i na gragjanskoto smestuvanje na lica vo psihijatriski ustanovi bez sudska postapka i protiv nivna volja. Toj ima zabeleski i za zdravstvenata zastita vo zatvorite.

>----- zabeleska:

Ova se vazni zaklucoci pod uslov da bidat seriozno tretirani, prifateni od "organite" odnosno "implementirani" po itna postapka.

Vo ovoj moment ni pagja na um da proverime odnosno sporedime kakov bese odgovorot na "evropskoto" prasanje (imase takvo) so zaklucocite od posetata na nevladinite organizacii i Helsinskiot komite. Pretpostavuvame istoveten oti neli "se zakolnavme" deka pri odgovaranjeto nema da lazeme, megju drugoto i zatoa sto "evropejcite" ne mozat da se izlazat. Ne mora da go cekate "rezultatot" od nasata sporedba. Toa mnogu lesno mozete i sami da go storite. Odgovorite na "Evroprasalnikot" se odamna "javni".

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Vodata vo Ohridskoto Ezero e cista i bistra isklucitelno pogodna za plivanje, odmor i rekreacija, pokazuvaat poslednite ispituvanja na vodata sto gi izvrsi Zavodot za zdravstvena zastita vo Ohrid.
---------------------------------------------

So analizata e utvrdeno deka 84% od vodata vo Ohridskoto Ezero e od prva, a 12% od vtora kategorija. Ispituvanjata se vrseni na 28 mesta na makedonskiot del od Ezeroto, od Ohrid pa se do Sveti Naum.

Nesto pomalku od 4% od vodata se od treta ili cetvrta kategorija, i toa na vlivovite na cetirite reki, posebno Velkovska Reka, kako i kaj Sateska Reka. Vodata vo niv e od cetvrta i petta kategorija.

>----- komentar:

Bidejki e taka kako sto e (nemame pricina da se somnevame vo iznesenoto vo vesta), sega samo uste da navalat turistite (osobeno strancite) vo Ohrid. Samo se prasuvame: dali stranskite se "dovolno" informirani za ova? I koj treba da gi informira deka ezero so tolku cista i bistra voda (nema gajle i ako se napies slucajno plivajki ili ronejki) "nema nikade" vo svetot? Deka "Kako Struga (Ohrida) nema druga"?

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


Biznis:

------------------------------------------------
So posetata na delegacija na menadzeri od "Simens" na Makedonija oficijalno pocna implementacijata na potpisaniot memorandum za sorabotka pomegju makedonskata Vlada i ovaa svetski poznata kompanija za infrastrukturni i industriski proekti vo drzavava.
------------------------------------------------

"Glavno ke se bazirame na 7 oblasti za koj e pokazan zaednicki interes, kako sto se modernizacija na proizvodstvoto i distrubcijata na elektricnata energija, zeleznica, telekomunikaciska mreza, medicinski sektor, bezbednosen sektor, informaticka tehnologija i tretman na vodi", rece na pres-konferencija ministerot za ekonomija Fatmir Besimi. Za realizacija na ovie aktivnosti ke se formiraat rabotni grupi vo ramkite na ministerstvata sto ke bidat koordinirani od Vladata.

Direktorot na "Simens" za reginot i Republika Grcija Mihail Kristoforakis, dodade deka vo rabotnata grupa ke ima i stranski eksperti.

"Vo prvata faza na proektot, koja bi trebalo da zavrsi vo oktomvri, treba da se definira tezisteto, a vo vtorata faza, koja bi trebalo da se realizira vo mart, treba da se raboti na fino planiranje na proektite", naglasi Kristoforakis. Toj rece deka znaenjeto i iskustvoto na svoite eksperti "Simens" go koristi za rabotenje na proekti vo drugi drzavi, dodavajki deka kompanijata ima 150-godisna tradicija, 430 iljadi vraboteni vo 190 drzavi.

Filozofijata na Simens, kako sto istakna Kristoforakis, e vo drzavite kade sto raboti da ima silna lokalna poddrska, i da sorabotuva i investira vo lokalnite partneri i firmi.

"So memorandumot ke moze da se napravi vazen cekor napred sto ke pridonese Republika Makedonija so sigurnost za kratko vreme da zacekori kon evrointegracijata", istakna Kristoforakis.

Delegacijata na "Simens" bese primena od premierot Vlado Buckovski, a ja poseti Fabrikata "EMO" vo Ohrid.

Pretstavnicite na "Simens", predvodena od direktorot za regionot i Republika Grcija Mihail Kristoforakis i clenot na Bordot na direktori Dionis Panajotis, gi razgledaa pogonite vo najgolemiot ohridski kolektiv so 2.450 vraboteni. Ministerot Besimi na prasanjeto na novinarite za mozni konkretni dogovori so "Simens" izjavi deka ne saka nisto da prejudicira, no faktot sto se vo EMO zboruva za zainteresiranosta za sorabotka na poveke proekti.

Pretstavnicite na EMO na sredbata so novinarite istaknaa deka sopstvenickite odnosi vo firmata se celosno rascisteni, a oti za iskazaniot dolg od 275 milioni denari se vo tek sudski sporovi i revizii i spored niv toj sigurno ke bide znacitelno namalen. Tie istaknaa deka proizvodstvoto vo "EMO" zazivuva. Vo tek e isporaka na dalnovodni stolbovi za Obedinetite Arapski Emirati, vredni nad milion i 600 iljadi evra, prodolzuva i izvozot na transformatori, rastavuvaci i stolbovi vo Nigerija, Danska, Albanija i vo Srbija i Crna Gora.

>----- komentar:

Da potsetime, del od opozicijata (VRMO-DPMNE) javno izrazi somnevanje vo najavata deka "Simens" "vleguva" vo Makedonija. "Simnes" vleze, a dali se ostane ili brzo ke izleze- ke vidime. Za razlika od najgolemata opoziciona partija, nie nema(v)me pricina za takvi somnezi, pa i vo vrska so eventualnoto izleguvanje (sigurno ne "lesno" i "brzo" odnosno kako "odigran" i "izigran").

Nasite somnezi bea i ostanuvaat: kako i so sto (ke) vleguva "Simens" i drugite potencijalni (i najaveni) giganti vo Makedonija. Rekovme deka somnezite ni ostanuvaat oti nam ne ni "zvuci" bas "prijatno" objasnuvanjeto na G-din Kristoforakis za "filozofijata" na Simens vo drzavite kade sto raboti da ima silna lokalna poddrska, i da sorabotuva i investira vo lokalnite partneri i firmi.Zatoa sto, kako prvo, "Simens" i dosega i sega rabotel-raboti vo Makedonija so silna-maksimalna "lokalna" poddrska, a sorabotkata i investiranjeto vo lokalni partneri i firmi se "narekuva" malku poinaku: partnerstvo, a ne samostoen propizvodstven nastap. Kolku sto ni e poznato, ovie denovi i nedeli "Simens" firmi (i vo Makedonija) koi ke go zastapuvaat na pazarot so nekoi od negovite proizvodi.

Imeno, Simens AG grupata organizira (se vo tek) aktivnosti vo sorabotka so Nacionalnata komora za elektroinzenering vo Bugarija za zgolemuvanje na volumento na kupuvanje vo istocno-evropskite pazari. Prviot cekor e veke odrzanata regionalna sredba vo Sofija so "relevantni" organizacii od Bugarija, Kosovo, Romanija i Srbija. Konkretno, stanuva zbor za iznaogjanje na novi dobavuvaci od regionot, delovi za koi se zainteresirani (metalni, plasticni itn.), kako i uslovi za partnerstvo so "Simens". Za taa cel e najaven i Saem na dobavuvaci na Simens vo Sofija, od 14-ti do 16-ti septemvri godinava.

Se nadevame deka "vleguvanjeto" na Simens vo Makedonija ne e vo navedenite "ramki", odnosno del od negovata 'filozolfija". (I toa ne ke e loso, ama e sepak nesto drugo od ona sto prilicno pompezno go najavi Buckovski i (nevesto) go "prikriva" Besimi.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Proizvodstvoto na elektricna energija od hidrocentralite i termocentralite koi so privatizacijata na ESM ke gi dobie noviot investitor ke go kupuva MEPSO, a se ona sto ke izgradi kako nov kapacitet ke se prodava na slobodniot pazar na elektricna energija. Ova bese istaknato na rabotilnicata na tema "Reformi vo elektroenergetskiot sektor" sto se odrza vo Mavrovo vo organizacija na Transparentnost Makedonija i Ministerstvoto za ekonomija.
--------------------------------------------------

Proizvedenata struja vo Makedonija od postojnite kapaciteti cija cena e mnogu poniska od onaa od regionot ke bide pridobivka za domakinstvata. Vakvata opredelba na Vladata da se zadrzi evtinoto proizvodstvo za makedonskite potrosuvaci ja iznese Zlatko Cerepnalkovski, konsultant vo Majnel bank.

Kapacitetot na hidroelektranite i termoelektranite vo Makedonija e 1.528,5 mnj koj zadovoluva 70% od potrebite za elektricna energija.

Rokot za privatizacija na ESM e mart slednata godina, po sto se zapira procesot poradi predizborniot period, a pritisokot pobrzo da se realizira ovoj proces paralelno so procesot na prestruktuiranjeto, kako sto bese istaknato, doagja od dogovorot potpisan so konsultantot angaziran od prethodnata Vlada, Majnel bank.

Simon Uzunov od Ministerstvoto za ekonomija pojasni deka dogovorot ima odreden rok, i oti sekoe negovo prodolzuvanje cini. Fiksnite trosoci za konsultantot za 4 godini se 1,7 milioni evra, a dobivkata od prodazbata na ESM za konsultantot e 0,7 procenti od sredstvata sto bi se dobile.

>----- zabeleska:

Se ni se "cini" deka vo posledno vreme se odviva procesot na "legnuvanje" i "smiruvanje" na proektot "Privatizacija na ESM". Problemot so trosocite za konusltantot nekako "ni odat" vo taa nasoka. Rabotilnicata vo Mavrovo kako da bese organizirana za da se potsetat odnosno da "ne se zaboravat" "legnuvacite" i "smiruvacite", pa da prodolzat so "nepotrebni" trosoci. Vo ovoj kontekst mosne predupreduvacki "zvuci" potsetuvanjeto deka ako privatizacijata na ESM ne zavrsi do rokot-mart slednata godina, potoa procesot ke mora da zapre poradi predizborniot period.

Sto mislite, dali e mozno toa da se sluci: ESM za privatiziranje da mu se "ostavi" na "sledniot", po izborite? Mozno li e da go vidime i toa "cudo"?

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Predlog-zakonot za zeleznici, sto vleze vo sobraniska procedura, treba da bide usvoen od Parlamentot do krajot na mesecov so sto se ispolnuva preduslovot za sproveduvanje na akcioniot plan za transformacija na JP "Makedonski zeleznici" so podelba vo dve pretprijatija, za infrastruktura i za transport.
--------------------------------------------------

"So nosenjeto na ovoj zakon se finaliziraat aktivnostite za zavrsuvanje na transformacijata na MZ, proces na koj sto Vladata intenzivno rabotese vo izminatiot period. Pretstoi tehnicko zavrsuvanje na transformacijata odnosno formalno pravno formiranje na dvete kompanii", pojasni na pres-konferencija zamenik-ministerot za transport i vrski Dejan Kosutik.

So noviot zakon za zeleznici se regulira organizacija na zeleznickiot sistem, nacinot i uslovite za izvrsuvanje na zeleznickiot prevoz, statusot na zeleznickata infrastruktura, kako i uslovite sto treba da gi ispolnat prevoznicite za da dobijat pristap do nea. Ke se ovozmozi liberalizacija na zeleznickiot transporten pazar i ke se postignat evropskite standardi za bezbednost vo zeleznickiot soobrakaj.

Spored predlozeniot zakon, se voveduva izdavanje na koncesija za gradenje na nova zeleznicka infrastruktura vo rok od 50 godini, kako i koncesija za upravuvanje so del ili so celata postojna zeleznicka infrastruktura na rok od 20 godini. Vo delot za finansiranjeto na zeleznickata infrastruktura e predvideno Sobranieto, na predlog na Vladata, da donesuva dinamicna nacionalna programa za period od 5 godini.

Primenata na noviot Zakon za zeleznici ke bide kompletirana i so novite zakoni za formiranje na agencija za zeleznicki soobrakaj i transport i za bezbednost vo zeleznickiot soobrakaj, sto Vladata treba da gi usvoi na narednata sednica. Agencijata kako regulatoren organ ke gi resava eventualnite sporovi sto moze da se sozdadat na relacija upravitel i operator pri dodelena raspredelba na infrastrukturen kapacitet.

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Noviot Zakon za vozduhoplovstvo, cija vtora faza ja usvoi Vladata i koj vleze vo sobraniska procedura, predviduva dodeluvanje na koncesii za izgradba i koristenje na nov aerodrom ili letaliste, za izgradba, rekonstrukcija i koristenje na postojnite aerodromi i letalista, samo za koristenje na postojnite aerodromi, kako i koncesija za vrsenje na aerodromski uslugi.
--------------------------------------------------

Periodot za kojsto se dodeluva koncesijata ne moze da bide podolg od 30 godini za dejnostite izgradba i koristenje na nov aerodrom i za koristenje na postojnite aerodromi i letalista. Koncesijata za vrsenje na aerodromski uslugi se dodeluva za period od 7 godini, no ovaa odredba ke se primenuva otkako Makedonija ke stane polnopravna clenka na Evropskata unija, informira na pres-konferencija Emilijan Stankovik, zamenik-direktor na Upravata za civilna vozdusna plovidba.

Po istekot na periodot za koj e dodelena koncesijata, po baranje na koncesionerot i vrz osnova na uspesnosta vo vrsenjeto na dejnosta, koncesijata moze da bide prodolzena.

Znacajna promena so noviot zakon e podelbata na UCVP vo Agencija za civilno vozduhoplovstvo, kako organ na uprava vo svojstvo na pravno lice, i MAKL AD, so edinstven akcioner drzavata, kako davatel na uslugi vo kontrolata na letanje, vozuhoplovnata metereologija i tehnika. Agencijata i MAKL AD treba da pocnat so rabota na 1-vi januari 2006-ta godina.

So noviot zakon za vozdusna plovidba ke se implementariaat standardite od EU vo oblasta na vozduhoplovstvoto i ke se predizvikaat golemi reformi vo ovaa dejnost i kaj subjektite sto se zanimavaat so nea.

>----- zabeleska:

Navedenite dva zakona sto vlegoa vo sobraniska procedura doprva ke gi "branuvaat" ne samo pratenicite, tuku i posirokata javnost. Osobeno zatoa sto koga stanuva zbor i za Makedonska zeleznica i za reformiranjeto na makedonskata vozdusna plovidba ima nesto "mnogu vazno" kako del od "implementiranjeto na EU standardite": moznosta za"liberalizacija na zeleznickiot transporten pazar" i koncesionerstvoto vo makedonskata civilna vozdusna plovidba.

Bidejki "kapitalite" se golemi, interesite se (i doprva ke bidat) uste pogolemi.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Vladata mora da go zastiti domasnoto proizvodstvo preku voveduvanje na kompenzaciski carini za subvencioniranite proizvodi od uvoz sto se poveke se zastapeni na makedonskiot pazar. Toa ke znaci zgolemuvanje na konkurentnosta i pridones kon resavanje na problemot so trgovskiot deficit koj vo poslednive 5 godini postojano raste.
--------------------------------------------------

So ovaa poraka Svetozar Janevski, kopretsedavac na Nacionalniot sovet za pretpriemnistvo i konkurentnost (NSPK), go otvori Godisnoto sobranie na Sovetot. Toj napomna deka za uspesen nastap na stranskite pazari makedonskite proizvoditeli treba da dobijat poddrska i od Vladata, a sto e vo soglasnost so principite na Svetskata trgovska organizacija.

Klasterite za informaticka tehnologija, za vino i za tekstil gi prezentiraa rezultatite i identifikuvanite problemi za cie resavanje kako sto istaknaa ke ponudat i konkretni predlozi.

Janevski izjavi deka vo Makedonija ne postoi biznis oligarhija.

"Ne znam za koja oligarhija zboruvase ministerot za finansii Nikola Popovski, prasajte go nego. Biznis oligarhija ne postoi. Mozebi poedinci koi opstanale vo drustvoto da, no organizirana biznis oligrahija sto sakame da ja transferirame od edno drustvo vo drugo ne postoi. Nezavisno od toa sto prasuvame i se obiduvame da doznaeme, sigurno nekoi raboti ne se preneseni na vreme i kako sto treba", rece Janevski pred pocetokot na godisnoto Sobranie na NSPK.

Spored nego, potrebno e vreme da se proanaliziraat rabotite i da se dade konecen izvestaj za toa toa sto navistina se slucuva.

Toj tvrdi deka "Pivara" i "Tikves" otkako rabotat uredno i plakaat danok na drzavata. "'Tikves', 'Pivara' i 'Mekdonalds' redovno gi ispolnuvaat obvrskite. 'Pivara' e pod postojana kontrola, a vo 'Tikves' veke 20 godini nema nikakvo zatajuvanje", istakna Janevski.

Vo vrska so spomnuvanjeto na imeto na negoviot zet Darko Gelev vo nekoi mediumi za navodno zatajuvanje na danok, Janevski izjavi: "Mojot zet e samo 0,02% od problemot. Barajte gi ostanatite 99,8%. Greskata na Darko e negova greska i toj ke si ja plati".

Za suficitot vo Budzetot, Janevski so stav deka i prethodnata vlada se falela so brojki, no rastot i ona sto se slucuva vo ekonomijata e nesto sosema drugo. "Prasajte go obicniot covek i videte kolku investici ima vo zemjata. Generalno, ni treba prestruktuiranje vo ekonomijata za da realizirame brz rast. Krienjeto zad nekoi brojki, vo slucajov budzetskiot suficit, ne ni nosi nisto, menuvanje na rabotite ili ambientot", naglasi Svetozar Janvski.

>----- komentar:

Od informacijata nam (sigurno i vam) ni e osobeno "interesna" izjavata odnosno odgovorot-komentarot na G-din Janevski vo vrska so biznis oligarhijata. Ocigledno, kako to gi sovetuva toj, novinarite ke moraat pak da go prasaat Popovski za toa.

Eve, nie go prasuvame: G-din Popovski, dali postoi ili ne makedonska biznis oligarhija? Doprasuvame: Dali vo taa "oligarhija" (ako i natamu tvrdite deka postoi) go "smestuvate" i G-din Svetozar Janevski?

Ako nas ne prasuvate (pocituvani citateli), nie dosega samo naslusnuvavme deka postoi nekakvo "vlasko biznis lobi", postojat "polit-biznis krugovi", sme cule i za nekakva "biznis mafija", no za oligarhija ni sme cule, ni sme videle.

A sto se odnesuva na zetot na Janevski Darko Gelev, inaku popularen pejac pod prekarot Brejk, navistina sme iznenadeni: toj tolku uspesen mlad "mediumski" biznismen da "imal potreba" od zatajuvanje na danok?! Pa, zarem e mozno? Cumu mu e? Negovoto "vrvno" radio (spored nekoi rejting-listi) "vrie" od reklami i sponzori, pa uste i zatajuvanje na dano! Da ne e toa povrzano so nekoj negov drug, dodaden "biznis"? Bas bi sakale da doznaeme. Inaku, se soglasuvame so G-din Janevski deka Brejk e samo 0.02% od problemot (go molime G-din Janevski da ja sooppsti formulata spored koja presmetal, za nie sami da si go presmetame procentot na drugite "delovi" od problemot vo ramkite na od nego presmetanite 99,8%). Vo megjuvreme, kolku sto uspeavme da doznaeme, Brejk greskata si ja platil, odnosno zataeniot danok go vratil. Taman rabota toa-plakanjeto, odnosno vrakanjeto da bide problem.

Zabeleskata na G-din Janevski vo vrska so brojkite, konkretno so budzetskiot suficit, mu e sosema namesto.No, pak ne stava vo dilema so negovata "ocenka" za krienjeto zad brojkite. Na kogo li konkretno misli?

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


Procesi i dejanija:

--------------------------------------------------
Pisatelot Bogoljub Kocovik vo knigata "Pogrebot na eden mit" objavuva deka na tloto na poranesna Jugoslavija za vreme na Vtorata svetska vojna nastradale eden milion lugje, a ne eden milion i 700 iljadi, kolku sto se tvrdese.
--------------------------------------------------

Kocovik tvrdi deka vo Vtorata svetska vojna na teritorijata na poranesna Jugoslavija zaginale okolu eden milion lica, so moznost toj broj da iznesuva 10% pomalku ili poveke, dodeka demografskite zagubi se okolu 2 miliona, bidejki tuka se presmetani i zagubite od natalitetot i emigracijata.

Kocovik, koj e doktor na pravni nauki i zivee vo Pariz, naveduva deka megju direktnite zrtvi imalo 500 iljadi Srbi, 50 iljadi Crnogorci, 200 iljadi Hrvati, 100 iljadi Muslimani, 30 iljadi Slovenci, pet iljadi Makedonci, 57 iljadi Evrei, 23 iljadi Romi i 35 iljadi pripadnici na ostanatite narodi.

Kocovik precizira deka negovite procenki se rezultat na matematicko presmetuvanje koe se zasnova vrz podatocite od 1940-ta godina. Osven toa toj ne vrsel podelba na "patrioti i nepatrioti, partizani, cetnici, ustasi...".

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Stitenicite na Domot za vospituvanje na deca vo Pula, devojcinja i momcinja na vozrast od 13 do 18 godini, vo izminatite dve godini se seksualno zlostavuvani i iako direktorot znael za poveketo slucuvanja ne gi prijavil vo policija nitu nekoj odgovaral za toa.
--------------------------------------------------

Vesnikot "Jutarnji list" objavi deka po Brezovica i Domot vo Luga e otkrien nov slucaj na seksualno zlostavuvanje na deca vo Domot vo Pula. Inspekcija od Ministerstvoto za zdravstvo i socijalna griza pocna inspekciski nadzor.

Vraboten vo domot navodno snimal pornografski filmovi so momcinja, a drugi dvajca vraboteni gi maltretirale devojcinjata. Eden poznat pulski pretpriemnik, kaj kogo decata odele na praktika, e osomnicen za obid za siluvanje na nekolku devojcinja.

Anonimni izvori tvrdat deka direktorot na Domot Aleksandar Tasik znael za poveketo zlostavuvanja, no nisto ne prijavil na policijata, nitu nekoj od vrabotenite snosel posledici.

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Hrvatskata kontrarazuznavacka sluzba vo sorabotka so policijata razbi megjunarodna mreza za sverc na oruzje, pri sto se uapseni i nekolkumina osomniceni.
--------------------------------------------------

Policijata vo Zagreb uapsi 5 lica pri obid za prodazba na oruzje nadvor od zemjata, no i na lokalnata mafija.

Bezbednosnite sili vo akcijata zaplenile nekolku snajperski puski, avtomati, pridusuvaci i raketni frlaci. Od policijata vo interes na akcijata ne se soopsteni detali, a e najaveno deka soopstenie ke bide objaveno vo narednite denovi.

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Kolumbiskata policija zapleni 452 kilograma kokain i uapsi trojca patnici na kamion vo blizina na granicata so Venecuela.
--------------------------------------------------

Kako sto javi kineskata agencija Ksinhua, drogata bila skriena vo razlicni delovi na kamionot, a kaj patnicite e pronajdeno i oruzje, municija, eksplozivi i oprema za komuniciranje.

Od pocetokot na godinata kolumbiskite vlasti zaplenija nad 52 tona kokain.

>----- komentar:

Od prezentiranite vesti vo ramkite na ovaa rubrika vaseto vnimanie go zadrzuvame na prvite dve: za knigata "Pogrebot na eden mit" i za seksualnoto zlostavuvanje na deca vo Domot vo Pula (tret slucaj vo Hrvatska).

Sto se odnesuva na tvrdenjata na naucnikot Kocovik, doktor na pravni nauki, deka procenkite za zaginatite vo Vtorata svetska vojna (rezultat na matematicko presmetuvanje) se eden milion, a ne kako sto se tvrdese dosega, imeno deka toj broj e eden milion i 700 iljadi, treba vnimatelno da se "cita" negovoto tvrdenje. Do kolku e tocno preneseno vo prezentiranata vest (dobiena, kako i drugite, od servisot na MIA), togas nema nisto sporno vo tie procenki. Kocovik gi presmetal direktnite zrtvi. Se razbira, prasanje e sto toj podrazzbira pod "direktni", a sto pod "indirektni" zrtvi. Kolku sto pametime, na skolo sme ucele za taa brojka kako vkupno zaginati ili nastradani, sto ke rece zaedno i "direktnite" i "indirektnite".

Inaku, ako ne e poinaku spored Kocovik, "indirektnite" zrtvi vo minatite vojni se isti kako "kolateralnite" vo denesnite.

A ne e poinaku, bidejki samiot naucnik "indirektnite" odnosno "kolateralnite" gi zema predvid (so pravo) vo "vkupni demografski", pa vkupnata brojka ja "koregira" na 2 miliona (300.000 poveke).

Koj mit e "pogreban" so knigata na Bogoljub Kocovik? Mozebi nekoj drug?

Za seksualnoto zlostavuvanje na decata vo domovite vo Hrvatska:

Ocigledno, uste dolgo (stravuvame i se poveke) ke citame i slusame za vakvi "nastrani" dejanija. Ako imame predvid i nekoi drugi "bliski na niv" (ne samo pedofilijata, pornografijata, tuku i trgovijata so deca, so nivni organi itn.), mozeme da konstatirame deka e vo tek proces na intenzivna degradacija na covekovata civilizacija. Sigurni sme deka mnogumina od vas reagiraa vo stilot: "Bravo, ja "otkrivte" Amerika". Ne ja "otkrivme", ama taa kako sama da ni se "otkriva" na toj "plan" se poveke i poveke: so "izvozniot paket" na nejzinata demokratija.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


Kulturata, obrazovanie, nauka:

--------------------------------------------------
Od deneska do 16-ti juli vo 6 gradovi vo zemjava ke se odrzuva manifestacijata "Glas na pravoslavna Rusija vo Makedonija", vo organizacija na Ministerstvoto za kultura, Makedonskata pravoslavna crkva, Komisijata za odnosi so verskite zaednici i religiozni grupi, i vo sorabotka so Megjunarodniot fond za edinstvo na pravoslavnite narodi.
--------------------------------------------------

Tri ruski hora so okolu 70-mina horisti ke nastapat so duhovna muzika i pravoslavno crkovno peenje. Gostuvaat Horot na Moskovskata duhovna akademija i Bogoslovijata, sostaven od studenti, idni pastiri na Ruskata pravoslavna crkva, Kamerniot hor "Klasika" na Megjunarodniot fond za edinstvo na pravoslavnite narodi i Kamerniot hor na moskovskoto drzavno muzicko uciliste "Gnesini".

Manifestacijata pocnuva deneska vo Soborniot hram vo Skopje, a narednite denovi prodolzuva vo Veles, Strumica, Prilep, Bitola i zavrsuva na 15-ti juli vo crkvata Sv. Sofija vo Ohrid.

Cane Mojanovski, pretsedatel na Komisijata za odnosi so verskite zaednici i religiozni grupi, na konferencijata za pecat informirase deka vo sostavot na ruskata delegacija se i crkovni lica i lugje od politickiot zivot, a e predvideno tie da se sretnat so arhiepiskopot ohridski i makedonski g.g. Stefan i so pretsedatelot na Parlamentot LJupco Jordanovski.

Se ocekuva na otvoranjeto na manifestacijata da bide procitana poraka od patrijarhot na Ruskata pravoslavna crkva Aleksej Vtori do makedonskite vernici.

Megjunarodniot fond za edinstvo na pravoslavnite narodi e osnovan vo 1995-ta godina so blagoslov i rakovodstvo na ruskiot patrijarh Aleksej Vtori. Po 3 godini Fondot izleguva od granicite na Ruskata Federacija i otvora pretstavnistva vo Belorusija, Bugarija, Ukraina, Moldavija i vo Srbija i Crna Gora.

"Glas na pravoslavna Rusija vo Makedonija" e prv kontakt na Fondot so makedonskata javnost sto ke bide i moznost vo idnina toj da otvori pretstavnistvo vo Makedonija.

>----- zabeleska:

Stanuva zbor za nesekojdnevna manifestacija koja vredi da se prosledi. Ne taka cesto kaj nas se organiziraat vaka obemni i sodrzajni "duhovni" manifestacii. Manifestacijata privlekuva i so "pridruznite dejstvija", a so ogled na baranata (i vetenata) poddrska-posrednistvo na Ruskata pravoslavna crkva vo sporot pomegju MPC i SPC. Vo toj kontekst so osoben interes se ocekuvaat porakata na Aleksej Vtoeri, kako i najavenite sredbi i razgovori. Naskoro sigurno ke bideme vo moznost podetalno da se zapoznaeme so dejnosta na Megjunarodniot fond za edinstvo na pravoslavnite narodi, a i vo kontinuitet da gi sledime aktivnostite na najavenoto pretstavnistvo vo Makedonija.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
"Mir vo svetot - mir vo Kipar" e naslovot na izlozbata vo Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje.
--------------------------------------------------

Prvata izlozba na bese otvorena vo noemvri 2004-ta godina vo Centarot za kultura "Ataturk" vo Nikozija, Severen Kipar. Izlozbata bila pretstavena i vo Ankara, Istanbul, a osven vo Skopje se planirani i gostuvanja vo Brisel i vo Strazbur.

Na izlozbata vo Skopje se pretstaveni 650 karikaturi na 345-mina karikaturisti od 53 zemji - izbor na delata koi ucestvuvale na Prvata megjunarodna izlozba na karikaturi "Mir vo svetot - mir vo Kipar" vo Nikozija.

Pretstavuvanjeto na izlozbata vo Makedonija go organizira Muzejot na Grad Skopje.

>----- zabeleska:

Koga se karikaturi vo prasanje dilema nema (veruvame i kaj vas): treba da najdeme vreme i da se "prosetame" niz 650-te karikaturi na zadadenata tema. Za efektot na karikaturata kako "politicki diskurs" ke pisuvame drugpat, vo druga rubrika.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
"Istinska ljubav" e naslovot na knigata na monsinjor Antun Cirimotik, sto bese promovirana vo Katolickata crkva "Presveto srce Isusovo" vo Skopje.
--------------------------------------------------

Cirimotik knigata "Istinska ljubav" ja napisa i ja izdade na svojot majcin jazik - hrvatskiot, a taa veke se preveduva i na makedonski jazik.

"Avtorot vo knigata ja problematizira smislata na covekovata egzistencija, ja razrabotuva problematikata na vistinata i rasprava za fenomenot na zivotot. Vistinskata religija i ljubov se vnatresen povik i obvrska na sekoj covek. Cirimotik na lugjeto im dade podarok za da go olesni sebesoznanieto zboruvajki za ljubovta", rece prof. dr. Dimitar Mircev, koj bese eden od promotorite na knigata.

Profesor Stjepan Kusan na promocijata istakna deka knigata nudi kriteriumi za vistinsko sebesoznanie i govori za poveke prasanja povrzani so religijata.

Avtorot Cirimotik im se zablagodari na promotorite na knigata posocuvajki deka "sekoj vo sebe treba da ja iskoristi svojata vistinska ljubov i da im pomogne na drugite da go namalat egoizmot vo sebe".

Knigata dava korisni informacii vo vrska so religijata i odgovara na mnogu prasanja koi se nametnuvaat vo sekojdnevniot zivot.

>----- zabeleska:

Neobicnoto (za nekoi) vo ovaa promocija e toa sto se promovira delo izdadeno na hrvatski jkazik, a "doprva" se preveduva na makedonski. Imeno, voobicaeno e da se promoviraat dela priopsteni (prevedeni i objaveni) na makedonski. Ne e jasno zosto "ne se pocekalo". Sepak, "opravduvanjeto" go naogjame vo "bliskoska" na hrvatskiot jazik na katolickite vernici.Da ne zboruvame za onie sto go znaat ili im e majcin toj jazik.

Za podetalen prikaz-osvrt na knigata na Cirimotik nie sepak ke go "pocekame" makedonskoto izdanie.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Vo Ohrid deneska vo ednodnevna poseta e poznatiot svetski pisatel Sidni Seldon od SAD, koj sega zivee vo Kalifornija.
--------------------------------------------------

Ohrid go posetuva po nekolkudneven prestoj vo Sofija, a edna od najvaznite pricini e zelbata na negovata segasna vtora sopruga Aleksandra Kostov, koja poteknuva od ohridskiot kraj.

Seldon ke gi poseti poznatite kulturno-istoriski spomenici na drevniot makedonski grad, a ke bide proglasen i za negov pocesen gragjanin.

Sidni Seldon e eden od najcitanite svetski pisateli, avtor na brojni bestseleri, za sto zboruvaat prodadenite 275 milioni negovi knigi. Za novelata "Ogoleno lice" ja dobi nagradata Edgard Alan Po, dobitnik e na nagradata Tomi, dobitnik e na nagradata Oskar za scenario i nominiran za nagradata Emi.

Osven plodnata knizevna rabota napisal i scenario za 28 filmovi, potoa za 250 TV-serii, kako i 8 teatarski pretstavi izvedeni na Brodvej.

>----- komentar:

Onie sto "malku poveke" gi sledat i gi poznavaat svetskite knizevni "slucuvanja" (se smetame i nie megju niv) doagjanjeto na Seldon mnogu ne gi "vozbuduva". Toj i e mosne dobro poznat i na nasata citacka javnost (so prevodi na negovi knigi na srpski i hrvatski-ne sme sigurni dali e nesto prevedeno na makedonski), tocno e navedenoto: eden od najcitanite-"najprodavanite" vo svetot, megjutoa: Sindi Seldon e eden od "armijata" tn." komercijalni", "industriski" pisateli (mosne uspesni spored brojot na prodadeni knigi odnosno bestseleri-vo milionski tirazi). Se razbira, toa voopsto ne e za "omalovazuvanje" (takvite kaj nas mnogu "ne se tretiraat"), no sepak Ohrid (sose Struga) imal, ima i ke ima mnogu pogolemi "pocesni gragjani", ne samo pisateli. Ova samo kako "mala zabeleska" od nas.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Vo prviot upisen rok vo drzavnite sredni ucilista vo Makedonija vo ucebnata 2005/2006 godina se zapisale vkupno 23.365-mina ucenici, soopsti Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.
--------------------------------------------------

Na nastava na makedonski jazik se zapisale 18.138-mina ucenici, na nastava na albanski jazik 4.830-mina, na nastava na turski jazik 262-ca ucenika, eden ucenik e zapisan za sledenje na nastava na srpski jazik i 134-ca ucenici se povtoruvaci.

Vo gimnazisko obrazovanie se zapisale 9.039-mina ucenici, a vo strucnoto obrazovanie 14.326-mina, od koi vo cetirigodisno obrazovanie 11.562-ca i vo trigodisno obrazovanie 2.764-ca ucenici.

Za avgustovskiot upisen rok (22-ri i 23-ti avgust) ima 7.883 slobodni mesta - 1.801 vo gimnazisko obrazovanie i 6.082 vo strucno obrazovanie.

Slobodni mesta vo Skopje za avgustovskiot upisen rok ima za 2.291 ucenik (368 mesta za gimnazisko obrazovanie i 1.923 za strucno obrazovanie).

>----- komentar:

Iako e se uste rano za analizi i zaklucoci odnosno ocenki, bidejki ima uste eden-avgustovski upisen rok, i prezentiranite podatoci ukazuvaat na sostojba koja ne se menuva "poradikalno", sto ke rece deka na rezultatite od "beskrajnata" reforma na obrazovanieto ke cekame uste dolgo. Najnapred, "razvodnet" e kriteiumot na ocenuvanje, na sto e veke ukazano ("nepriroden" broj na odlicni ucenici), a nie mislime deka poveke od nastavnickiot "igrale" nekoi drugi "nesta". "Sprotivniot" podatok e mnogu "poiznenaduvacki", mozebi interesen i za Ginis: samo 134-ca zapisani ucenici se povtoruvaci. Ili nasite ucenici se navistina golemi talenti (prvi vo "svetski ramki") ili (sto ni e mnogu poverojatno) "predupisniot" popraven period bil mosne "uspesen" (samite ucenici veKe go narekuvaat "intervencionisticki"). Natamu, izgleda "optimisticki" brojot na zapisani vo strucnoto vo sporedba so gimnaziskoto obrazovanie. Megjutoa, vistinskata "slika" ke se dobie koga ke se sporedat tie brojki so onie od minatata odnosno minatite godini. Ke zboruvame za uspesno reformiranje na naseto obrazovanie koga "strucniot" broj ke bide pogolem od "gimnaziskiot".

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


Stranstvo:

--------------------------------------------------
--------------------------------------------------
Teroristickata mreza Al Kaeda ja prezede odgovornosta za londonskite napadi vo soopstenie objaveno na internet potpisano od brigadite na Abu Hafs Al Masri - kelija za Evropa.
--------------------------------------------------

Abu Hafs Al Masri e eden od vodacite na Al Kaeda, koj bese ubien za vreme na vojnata vo Avganistan.

"Grupa mudzahedini od kriloto na brigadite na Abu Hafs Al Masri nanese nekolku udari vo glavniot grad na nevernicite Anglicani pri sto imase ubieni i povredeni", se veli vo soopstenieto, cija avtenticnost ne moze da bide utvrdena.

Toa e vtoro prezemanje na odgovornosta za napadite od 7- juli vo britanskiot glaven grad, koga zaginaaa nad 50 lica a poveke od 700 bea povredeni. Neposredno po napadite vo cetvrtokot odgovornosta za napadite ja prezede dosega nepoznatata grupa "Tajna organizacija - Al Kaeda vo Evropa".

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Islamskiot lider Omar Bakri predupredi vo intervju za portugalski vesnik uste pred 15 meseci deka grupa koja sto se narekuva "Al Kaeda-Evropa", cie sediste e vo London, podgotvuva golem napad vo britanskiot glaven grad.
--------------------------------------------------

"Tuka, vo London, ima dobro organizirana grupa koja se narekuva "Al-Kaeda-Evropa". Znam deka tie se na pat da ostvarat golema operacija", izjavi toj za vesnikot "Publiku" vo april 2004-ta godina.

Omar Bakri, 40-godisen Siriec koj zivee vo London, e osnovac na islamskoto dvizenje "Al Muhadziru" i e osomnicen za vrski so palestinecot Abu Katada, za kogo pretpostavuva deka e lider na "Al Kaeda-Evropa". Grupata "Al Muhadziru" resi da se samoraspusti vo oktomvri 2004-ta godina, no Bakri prodolzi da povikuva na sveta vojna so propovedi sto gi objavuva na Internet.

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Edno lice e polesno povredeno deneska pri podmetnat pozar vo edna dzamija vo gradot Birkenhed vo severozapadniot del na Anglija, soopsti britanskata policija.
--------------------------------------------------

Vo tek e istraga za otkrivanje na zasega nepoznatite podmetnuvaci na pozarot vo dzamijata, koja bila prazna za vreme na incidentot. Pri pozarot e ostetena vratata na dzamijata. Policijata oceni deka podmetnuvanjeto na pozarot pretstavuva "mnogu seriozen napad", izrazuvajki stravuvanje deka e toj odmazdnicki napad za cetirite eksplozii sto se slucija vo cetvrtokot vo London.

Pretstavnik na muslimanskata zaednica vo Birkenhed go osudi podmetnuvanjeto na pozarot, naglasuvajki deka Islamot nema nikakvi vrski so "kukavicite koi ubivaat nevini lugje".

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Storitelite na najgolemiot dosega teroristicki napad vo Velika Britanija, vo koj dosega zaginaa 49 lica, 25 se vodat kako isceznati, a nad 700 se povredeni moze da se britanski drzavjani.
--------------------------------------------------

Vesnikot "Tajms" pisuva deka mozebi teroristite se britanski muslimani rodeni vo Britanija koi pred nekolku godini zaminale odovde i svojot "krvav zanaet" za ubivanje na nevini lugje go sovladale vo Avganistan, Cecenija i Irak, za potoa da se vratat doma kako veke celosno i dobro obuceni teroristi.

Spored vesnikot vakvata moznost najmnogu ja plasi britanskata policija zasto taa moze da ima posledici na vnatresnite sostojbi vo zemjata.

Visok pretstavnik na asocijacijata na britanskite muslimani veke izjavi deka stravuva od moznosta za znacitelno vlosuvanje na odnosite na celata javnost kon domasnite muslimani i od fizicki napadi na "desnicarite" vrz muslimanite, ako se "pokaze deka teroristickite napadi se navistina izvrseni vo imeto na islamot". Po dzamiite sirum Britanija se odrzuvaat molitvi za mrtvite i se povikuva na mir i tolerancija.

Britanskata policija vo megjuvreme ja ispituva i moznosta vo cetirite koordinirani eksplozii izvrseni vo cetvrtokot vo londonskoto metro i vo eden avtobus na gradskiot soobrakaj, dali e vmesana t.n. "madridska vrska".

Se javuva deka Skotland jard e vo vrska so spanskite antiteroristicki eksperti zasto teroristickiot napad vo London ima slicnosti so ona sto mu se sluci na Madrid vo mart 2004-ta godina.

Nekoi od somnitelnite od "madridskata teroristicka kelija" se se uste na sloboda, a se znae deka del od niv pobegnale vo Velika Britanija.

>----- komentar:

Po povod teroristickite napadi vo London, so ogromen broj na zrtvi-mrtvi i povredeni, sakame da ukazeme na edna dimenzija na terorizmot kako fenomen na nasevo vreme, a na koja kako malku da mu se posvetuva vnimanie, duri bi mozele da kazeme kako namerno ili nenamerno, svesno ili nesvesno da se "odbegnuva": odgovor (strucen, kompetenten, analiticki, kompleksen) na prasanjeto sto go predizvikuva. Ne e potrebna "golema" strucnost za da se "dojde" do prvoto soznanie: deka go predizvikuva nemokta. Tokmu taka: terorizmot e, stana mokno sredstvo za borba protiv nemokta: da se promeni svetot (globalen terorizam), da mu se srotivstavis na agresorot (regionalen teorizam), da se unisti-ubie moknikot koj gi predizvikal-predizvikuva siromastijata, bedata, besperspektivnosta, bescelnosta, bezidejnosta, koj go zagrozil-unistil-zagrozuva-unistuva coveckoto dostoinstvo (lokalen-fatalisticki terorizam). Pritoa, kako sto e veke receno-oceneto od mnogumina, ne postoi mal ili golem terorizam, "podnosliv" ili "nepodnosliv", so ogled na posledicite (brojot na zrtvite). A sto se odnesuva na verskiot fanatizam sto obicno go "pridruzuva" (najmnogu povrzan so terorizmot na "Al Keda"), stanuva zbor samo za vesta manipulacija na eden od najcuvstvitelnite (mozebi i najcuvstvitelen) i "najmobiliziracki": tereni. I nisto drugo. Naprotiv, toj najmnogu "mu steti" na terorizmot (na site nivoi) bidejki go predizvikuva "sprotivniot" na odmazda. Toa po kojznae koj pat, po izvrsen teroristicki akt, veke pocna da se slucuva vo Velika Britanija (palenje na dzamii).

Zosto "uspesnosta" na edna teroristicka akcija (za organizatorot-organizatorite, odnosno "tragicnosta" za onie kon koi e nasocena) se meri spored brojot na zrtvite? Odgovorot e mosne ednostaven: zaztoa akcija bez zrtvi za moknite (kon koi e) e incindent koj brzo se zaborava ili uste pobrzo "se zamenuva" so drug, isto taka "bezbolen". Za zal, istoto toa pocnuva da se "slucuva" i so akciite so golem broj na zrtvi: ili sokot, potresot trae kratko-so prezemanje na "politicko-ekonomski" merki od strana na mokniot-moknite, ili ramnodusnosta i na ovoj "plan" stanuva se "poefikasna".

Svetskata-globalnata vojna protiv terorizmot uste dolgo nema da pocne. Ke pocne togas koga moknite ke pocnat da go sozdavaat, gradat, kreiraat svetot ne od pozicija na mok, tuku od pozicija na odbrana na licniot i kolektivniot identitet i integritet.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Dogovorot sto liderite na zemjite od grupata G8 go postignaa za da im se pomogne na najsiromasnite vo svetot e golem den, no ova e samo pocetok, izjavi generalniot sekretar Kofi Anan po povod zavrsuvanjeto na Samitot vo Glenigls. Toj veli deka borbata so siromastijata stotuku pocnuva.
--------------------------------------------------

Britanskiot premier Toni Bler, branejki go ona sto e postignato, priznava deka "toa ne e se sto posakuvavme", no e fakt deka e zabelezan napredok. "Edinstvenite koi vistinski mozat da i pomognat na Afrika se samite Afrikanci", veli Bler. Toj najavuva deka raspravata sto vo Hongkong pri krajot na godinata ke se vodi za svetskata trgovija, ke go oznaci pocetokot na ukinuvanjeto na subvencii vo zemjodelstvoto.

Samitot na G8 gi izbrisa dolgovite kon megjunarodnite finansiski organizacii na 18 najsiromasni zemji, se soglasi za zgolemuvanje na pomosta na 50 milijardi dolari, zemjite od Evropskata unija vetija da ja zgolemat pomosta na 0,56% od BNP do 2010-ta i na 0,7% do 2015-ta godina, a ima navestuvanja za moznosta da se postigne dogovor i za subvenciite vo agrarot sto go ogranicuvaat pristapot na afrikanskite proizvodi do svetskite pazara, a posebno vo EU i SAD.

Dadeno e vetuvanje od 2010-ta godina zemjite od "crniot kontinent" da imaat celosen "pristap" i do site antisida lekovi.

Poranesnata rok zvezda, a sega filantrop Bob Geldof, koj zaedno so Bono bea prisutni na Samitot i ostvarija sredba so pretsedatelot na SAD DZordz Bus, izjavi deka e zadovolen od "afrikanskiot paket".

Kako sto javuva dopisnikot na MIA od London, klimatskite promeni ne postignaa uspeh, najmnogu poradi pat pozicijata vo koja ostanaa pregovorite. Pozicijata na SAD samo malku popusti, otkako Amerikancite se soglasija da se raboti na zastitata na klimata vo svetot, no ostanaa nepopustlivi vo vrska so spogodbata od Kjoto, predlagajki namesto toa da se raboti na sozdavanje na novi, cisti tehologii.

Premierot Toni Bler najavi deka na 1-vi noemvri Britanija ke bide domakin na sostanok za klimatskite promeni.

>----- zabeleska:

"Vistinskite" ocenki za uspehot na Samitot na G8 treba da gi ocekuvame vo narednive denovi i nedeli, no ne od samite ucesnici. Od niv ne moze da se ocekuva da bidat "realni". Ne e prifatliva nitu ocenkata na Bler deka ne e postignato ona sto se ocekuvalo, no sepak e napraven napredok.

Nasproti "uspehot" so otpisot na dolgovite na 18 najsiromasni zemji stoi neuspehot odnosno porazot so "pat pozicijata" vo koja ostanaa pregovorite za 'vlijanie" vrz klimatskite promeni.Vo odnos na zalozbata na SAD, vo naredniot period covestvoto ke ocekuva tie da bidat predvodnici vo ona za sto Bus se zalozi: da sozdavaat novi, cisti tehnologii, ama ne za da im gi prodavaat i natamu starite i zagadeni na siromasnite i bednite.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Luksemburzanite deneska na referendum go odobrija Evropskiot ustav, pokazuvaat prvicnite rezultati od denesnoto glasanje.
--------------------------------------------------

Izbornata komisija soopsti deka na referendumot "za" Ustavot se izjasnile 56,52% od izbiracite, dodeka 43,49% glasale"protiv". Spored komisijata, glasackoto pravo na referendumot go iskoristile okolu 90% od okolu 223-te iljadi Luksemburzani so pravo na glas. Referendumot ne e obvrzuvacki, no site partii vo Luksemburg najavija deka ke gi pocituvaat negovite rezultati.

>----- zabeleska:

Referendumot vo Luksemburg kako da ne znaci "nisto" po neuspehot vo Francija i Holandija. Se cini deka e taka, a ke bide taka i so site drugi naredni izjasnuvanja za Evroustavot.

Jasno e deka uste dolgo Evropskata unija ke "funkcionira" kako i dosega: "neustavno". No, e jasno uste nesto sto, pak, ne im e jasno na nekoi (megju niv i "nasite"): vo naredniot "podolg" period ke se odviva proces na celosno-kompletno preispituvanje na celite i vrednostite na evropskoto zaednistvo, i toa bez "pomasovno" odnosno "zabrzano" prosiruvanje so novi zemji.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Na denesnite cetvrti pretsedatelski izbori vo Kirgistan pravo na glas imaat dva milioni 670 iljadi gragjani. Spored informacijata na Ministerstvoto za vnatresni raboti, izborite ke bidat nabljuduvani od nad iljada eksperti od 30 drzavi.
--------------------------------------------------

Za pretsedatel vo Kirgistan trebase da se glasa vo oktomvri 2005-ta godina, no na 24-ti mart vlasta vo zemjata premina vo racete na opozicijata. Istiot den togasniot sef na drzavata Askar Akaev go napusti Kirgistan i vo april oficijalno se povlece od funkcijata dodeka bese vo Moskva.

Za 5-godisen pretsedatelski mandat se prijavija 6-mina kandidati.

>----- zabeleska:

Edno prasanje koe "visi" vo vozduhot (i Kirgistanskiot i "megjunarodniot"):

Sto ke pretstavuva ujspeh na denesnite izbori? Dali izborot na pretsedatel ili "nesto" potoa?

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Najmalku 32 lica zaginaa vo naletot na uraganot "Denis" sto go pogodi jugoistocniot breg na Kuba i Haiti. Smrtonosniot uragan "Denis" ja pogodi Havana, a se ocekuva deneska DO vecer toj da stigne na Florida.
--------------------------------------------------

Kubanskiot pretsedatel Fidel Kastro soopsti deka uraganot "Denis" bil pricina za smrtta na 10 lica. Najmalku 1,5 milioni lugje se evakuirani. Dodeka minuval niz Kuba uraganot oslabel na vtora kategorija od cetvrta, spored skalata na Safir-Simson sto ima pet stepeni, no silen veter od 180 kilometri na cas se uste duva vo glavniot grad na Kuba.

Havana, vo koja ziveat 2,2 milioni ziteli, ostana bez elektricna energija, a uraganot kornese drvja.

Amerikanskiot drzaven centar za uragani vo Majami soopsti deka "Denis", e najsilniot uragan zabelezan tolku rano vo sezonata na buri na Atlantikot i oti toj ke se nasoci kon Florida.

Iljadnici turisti i lokalni ziteli se evakuirani od ostrovite vo juzniot del na Florida, a mnogumina se podgotvuvaat da gi napustat svoite kuki na bregot dolz zalivot sto uraganot "Denis", kako sto se ocekuva, ke go pogodi vecer.

>----- zabeleska:

Covestvoto e vo faza na "cudenje" sto se slucuva so klimata i eko-svetot? Dali e toa nekakov napredok vo odnos na prethodna "faza"? Sudejki spored "svesta" na liderite od G8 (ili edinstveno na Bus odnosno na SAD), verojatno ke pominat uste mnogu uragani i (pekolni) susi dodeka covestvoto ne prestane da se "cudi", a ke pocne brzo, masovno i efikasno da dejstvuva za da se spasi.

Dali naskoro ke pocne (ako veke ne pocnal) i ekoloski terorizam?

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


Storija:

--------------------------------------------------
Belata Al Kaeda
(Preneseno od "Vjesnik" - Zagreb, so posredstvo na MIA)
--------------------------------------------------

Al Kaeda verojatno e najdobro organiziranata i najopasna teroristicka organizacija na site vreminja. Nikoj pred nea ne planiral tolku dolgo i so tolkavo trpenie zlostornicki napadi. Sepak, ona sto Al Kaeda go napravi vo London e neverojatno, so ogled na toa sto takvo svetsko turisticko odrediste 24 casa dnevno go nadgleduvaat najmalku 500 iljadi kameri (povrzani vo edinstven bezbednosen sistem) i iljadnici policajci, redari i profesionalni cuvari.

Operativnite sposobnosti na Al Kaeda se kako sala so ogledala: sekokas se gleda nesto spektakularno. Na Soedinetite Drzavi Al Kaeda udri odnatre, pravo od amerikanskite privatni pilotski skoli. Nejzinite piloti-samoubijci so plasticni nozevi kidnapiraa patnicki avioni i gi pretvorija vo "pikiracki" proektili polni so kerozin. Vo Madrid e iskoristena gradskata zeleznica, a operativcite na Al Kaeda edna godina se dvizea vo senka na ETA. Taa jadica ja goltna celata togasna spanska vlada, poradi toa gi izgubi izborite, a Amerikancite voenite sojuznici vo Irak (noviot socijalisticki premier vednas gi povlece spanskite vojnici).

Vo London Al Kaeda otide cekor ponatamu. Go nadmudri kompletniot britanski razuznavacko-bezbednosen i policiski sostav. Ne go koristese maliot cador na IRA, tuku vo akcija go stavi svojot nov izum: "nevidlivata" odnosno "bela" Al Kaeda.

Dodeka MI5, Special Branch (antiteroristicki otsek na Skotland Jard), i koj znae kolku policiski i kontrarazuznavacki agencii ja sledea sekoja vidliva traga na osomnicenite teroristi (sproveduvajki povremeno i mnogu uspesni racii), vistinskite operativci na Al Kaeda so bela boja na kozata, obleceni kako milionite turisti koi sekojdnevno kruzat niz britanskata prestolnina, so meseci go razgleduvaa London i ja proucuvaa gustinata i karakteristikite na gradskiot javen transport. Eksplozivite i detonatorite bea odamna obezbedeni i staveni na sigurno. Trebase samo da se najde zgodna prilika: vo politicka smisla toa bese Samitot na G-8 vo Skotska so obvrznoto prisustvo na amerikanskiot pretsedatel DZordz Bus, no sekogas bese podgotven i drugiot pekolen plan. Ako London vleze vo potesniot izbor za dobivanje na Olimpijadata vo 2012-ta, britanskata kelija na Al Kaeda ke bide stavena vo sostojba na gotovnost. Ako ispadnat site gradovi-konkurenti i London vleze vo zavrsnicata, teroristickite kelii ke pocnat da go odbrojuvaat vremeto do eventualen pocetok na akcijata. I najposle, koga London za vlakno go pobedi Pariz - teroristite, od koi sekoj vo milimetar i sekunda znaese sto mu e zadacata, nemilosrdno udrija.

Faktot sto bombasite na Al Kaeda bukvalno se "teleportiraa" preku ili niz brojnite britanski bezbednosni precki i zamki e mnogu zagrizuvacki zatoa sto uste sega moze da se postavi prasanjeto: koj e sleden na red i kakva nova taktika i tehnika ke izbere ovoj zasega "nepobedliv neprijatel".

<-----      [ ^^na pocetok ]



================[ Hronomer ]================

Internet eProekt - R. Makedonija ISSN # (naskoro)
Copyright 2005, Avizo MC - Zastiteni prava.

==============================


Hronomer
info@avizo-mc.com
ICQ Instant Messenger: 154713823

Warning: more fun to come.