Avizo MC : Multimedijalen Centar
Nedelna poraka:

Se minuva, nisto ne ostanuva? Ne ke e bas taka. Tocno, se minuva, ama nesto sepak ostanuva. Najnapred od mene, potoa od tebe, najposle od nas, za vas i za site nas. Toa nesto se vsusnost tri nesta: "Koj prv spomna", "Koj prv pocna", i "Sto si storil, sto si napravil". Dali na site ili na nekoe od trite nesta ke im stavite prasalnik na krajot, zavisi isklucivo od vas i od posledicite vrz vas i vrz idnite generacii.

Hronomer

Godina I, Broj 19 - 27.06/03.07 2005

[ vreme na citanje 13 min. ]

+----------------------------------------------+
#     SODRZINA:
+----------------------------------------------+

Govorot na godinite: Makedonija: Biznis: Procesi i dejanija: Kulturata, obrazovanie, nauka: Stranstvo: Storija:

+---------------------------------------------------------+
# Govorot na godinite:
+---------------------------------------------------------+

2.juli

KALENDAR na MPC
Deneska e Sv. apostol Juda

Sveti apostol Juda go vikale uste i Tadej i Levij. Eden e od 12-mina apostoli. Bil sin na Josif, svrsenikot na presvetata Deva, pa zatoa se narekuva Gospodov brat. Predanieto veli deka pred da bide povikan na apostolska sluzba se zanimaval so zemjodelie. Po sleguvanjeto na Svetiot Duh vrz apostolite propovedal vo Azija, a podocna vo Persija i Ermenija, kade sto bil raspnat na krst i proboden so strela. Postradal okolu 80-ta godina po Hrista. Od nego e ostanato edno poslanie, sto vleglo vo sostavot na novozavetniot kanon.

KATOLICKI KALENDAR
Deneska e Sv. Bernardin Realino

Bil roden vo 1530-ta godina, vo severna Italija. Steknal visoka humanisticka kultura i stanal doktor po gragjansko i crkovno pravo. Im pomagal na siromasnite lugje. Stapil vo druzinata Isusova i vo 1567-ma godina stanal svestenik vo Lece. Kako duhoven vodac i svetec bil omilen megju lugjeto koi go narekuvale "tatko na gradot". Sveti Bernardin Realino umrel vo 1616-ta godina.

<-----      [ ^^na pocetok ]


-----------------------------------------------
Na denesen den:

1778
Vo Ermenonvil umre Zan Zak Ruso, francuski pisatel i filozof-prosvetitel. Negovi poznati dela se "Rasprava za naukata i umetnosta", "Emil" i "Opstestven dogovor". Roden e vo Zeneva, na 28.08.1712-ta godina.

1860
Na bregot na Japonskoto More blizu do Korejskata granica se udreni temelite na ruskiot grad Vladivostok, golemo pristaniste i krajna stanica na Transsibirskata zeleznica, kako i vazna pomorska i vozduhoplovna baza.

1877
Roden e Herman Hese, germanski pisatel. Poznati mu se romanite "Igra so stakleni perli", "Demijan", "Sidarta" i "Stepskiot volk". Vo 1946-ta godina ja dobi Nobelovata nagrada za literatura. Umre na 9.08.1962.

1881
Vo Vasington e izvsen atentat vrz pretsedatelot na SAD DZems Garfild, koj od zdobienite rani umre na 19.09.1881-va godina.

1961
Vo drzavata Ohajo, vo SAD, vo svojata kuka izvrsi samoubistvo Ernest Heminvej, amerikanski pisatel. Za romanot "Starecot i moreto" vo 1954-ta godina dobi Nobelova nagrada za literatura. Roden e vo Ok Park, vo drzavata Ilinois, na 21.07.1898-ma godina.

<-----      [ ^^na pocetok ]

-----------------------------------------------

3.juli

KALENDAR na MPC
Deneska e Sv. Prepodoben Naum Ohridski - Cudotvorec

Sveti Naum e najbliskiot sorabotnik na sveti Kliment prviot slovenski episkop. Vo deloto na prosvetuvanjeto na Slovenite so evangelskata vistina toj ucestvuvase kako ucitel, a potoa i kako svestenik. Desettina godini pred smrtta go osnova manastirot posveten na svetite Arhangeli na Ohridskoto ezero. Ovoj manastir e denesniot Sv. Naum. Sveti Naum se pretstavi pred Boga okolu 910-ta godina, na 23-ti dekemvri (po julijanskiot kalendar). So ogled na toa sto toj den pagja vo post, za potorzestveno praznuvanje na negoviot spomen, uste od staro vreme Ohridskata Arhiepiskopija go vostanovi negoviot praznik za vreme na letoto, na denesen den.

KATOLICKI KALENDAR
Deneska e Sv. Toma

Toma bil poznat megju apostolite po svoeto neveruvanje koe isceznalo koga mu se prikazal voskresnatiot Isus. Nema podatoci za negoviot zivot, osven toa sto e napisano vo Evangelieto. Spored nekoi stari zapisi, toj go sirel evangelieto megju Indijcite.

<-----      [ ^^na pocetok ]


-----------------------------------------------
Na denesen den:

1883
Vo Praga e roden Franc Kafka, avstriski pisatel. Negovi najpoznati dela se romanite: "Proces", "Amerika", "Zamok" i raskazite "Preobrazba" i "Selski lekar". Umre vo Viena, na 3.06.1924-ta godina.

1894
Francuskite trupi, i pokraj herojskiot otpor na DZuzepe Garibaldi i na negovite borci, vlegoa vo Rim i na celo na Rimokatolickata crkva go vratija papata Pio Devetti.

1949
Vo Skopje, vo Makedonskiot naroden teatar e izvedena premierata na operata "Prodadena nevesta" od ceskiot kompozitor Bedzik Smetana, a pod dirigenstvo na Trajko Prokopiev.

1962
Po 132 godini francuska kolonijalna vlast, Alzir se zdobi so celosna nezavisnost.

1972
Indija i Pakistan postignaa spogodba za prekin na 25-godisnata konfrontacija.

1992
Na Popova Sapka e osveten i postaven kamen-temelnikot na gradbata na manastirskiot kompleks posveten na Sveti Naum Ohridski-Cudotvorec.

<-----      [ ^^na pocetok ]

+----------------------------------------------+
#

Makedonija:

-----------------------------------------------
Pretsedatelot na Republika Makedonija Branko Crvenkovski vo Ohrid se sretna so Megjunarodnata grupa za Balkanot, predvodena od DZulijano Amato.
-----------------------------------------------

Dvajcata sogovornici razgovaraa za sostojbata vo Evropskata unija vo svetlinata na aktuelnite nastani, osobeno po negativnite rezultati od odrzanite referendumi vo Holandija i Francija. Pritoa, tie potenciraa deka postoi seriozna zagrizenost za ponatamosniot tek na procesot na prosiruvanje na Evropskata unija od aspekt na doslednosta na zalozbite na Unijata za dinamikata i opfatot na svoeto prosiruvanje. Vo taa smisla, dvajcata sogovornici potenciraa deka e potrebno Republika Makedonija i drugite drzavi od Zapaden Balkan da sozdadat silna lobi grupa, sostavena od politicki avtoritetni clenki na EU, megju koi Italija, Avstrija, Belgija, Portugalija, Spanija, Svedska, Finska, kako i novite clenki na Evropskata unija, koja bi trebalo da pretstavuva stolb i glaven promotor za pobrz vlez na drzavite od Zapaden Balkan vo EU.

Pretsedatelot Crvenkovski i DZulijano Amato ja istaknaa svojata zagrizenost od odredeni najavi za promena na dosegasniot koncept za prosiruvanje na EU so koncept na prosiruvanje na EU preku partnerstva, se naveduva vo soopstenieto od Kabinetot na pretsedatelot na Republika Makedonija.

Na sredbata prisustvuvase i poranesniot pretsedatel na Republika Makedonija Kiro Gligorov.

>----- komentar:

Trebase da pomine "izvesno" vreme na "adaptacija" pa i od "nasa strana" da se pocne so "potenciranje na seriozna zagrizenost za ponatamosniot tek na procesot na prosiruvanje na EU". Toa potenciranje ne go slusame prvpat od Crvenkovski i od Amato ("vnimatelnost" iskazaa i nekoi drugi). Vo megjuvreme i premierot Buckovski (konecno) "se soglasi" deka ekonomijata ke pretstavuva vazen preduslov za nasata aplikacija za clenstvo vo EU (nie tvrdime e, a doprva ke stane najvazen). Sprotivnoto go tvrdese (vo ":blaga forma") nasata "evrointegratorka" Sekerinska (deka prioritetni ke bidat politickite kriteriumi), pa ocekuvame vo naredniot period, pretpostavuvame po "dlaboka analiza" na novonastanatata situacija, i taa malku poinaku da gi "tolkuva" nasite sansi za kandidaturata (za clenstvoto ne treba voopsto da razmisluvame). Treba da se ima predvid faktot sto razgovorite na Turcija za clenstvo vo EU zapocnuvaat vo predvideniot termin (oktomvri), no na clenstvo vo Eu Turcija "realno" se nadeva na godinata 2014-ta.

Vo seto ova ni se nametnuva eden zaklucok koj voopsto ne e "nov", nitu nas-"originalen" (go iskazale povekemina nasi nezavisni-objektivni eksperti i analiticari): deka kapacitetot za anticipacija na nasite vodecki "drzavnici" e nizok, nie velime duri zagrizuvacki. A taa-anticipacijata ne e mozna bez "ucenost" i sposobnost za analitika.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


==============================
Reklamen prostor za nasite sponzori
==============================

+----------------------------------------------+
+ Prva Makedonska Audio Bibiioteka
+ "S I N E R G I J A"
+----------------------------------------------+

: Sega mozete i da gi "cuete" nasite knigi. :-)

"PANOPTIKUM" - audio enciklopedija za mladi i stari.

"VoxPopuli, glasot na narodot" - bogatstvoto na narodniot
zbor, um, umotvorbi od celiot svet.

"Dosie X - Dedo Gromce" - cujte sto govori dezurniot
drzaven neprijatel broj 1.

Ezopovi basni: cena 200 denari"1001 Prikazna - Ezopovi basni, kniga prva"
- za najmladite da uzivaat vo tvorestvoto na Ezop,
prikazni na koi sekogas ke se sekavame.

Ako sakate da ja cuete prikaznata "Orelot i Cavkata" kliknete ovde!.
[ 337 KB; traenje: 1.22 min ]

Prvite izdanija na nasata Audio biblioteka mozete da gi
poracate na nasite telefoni:
02/3071769; 02/3135133 ili 071/503119; 070/713973;
a sekako i pisuvajki ni nasata e-mail adresa info@avizo-mc.com

================ kraj na reklamata. ===


--------------------------------------------------------
"So priznavanjeto na Republika Makedonija statusot 'drzava kandidat' ke se isprati jasen signal na celiot Balkan deka idninata treba da ja gleda vo Evropskata unija. So toa znacajno ke se obeshrabrat iracionalnite faktori na Balkanot koi gi zloupotrebuvaat etnickite cuvstva", istakna premierot Vlado Buckovski vo obrakanjeto na Cetvrtata megjunarodna konferencija "Zaednicko rabotenje za idninata na Jugoistocna Evropa", vo Ohrid.
--------------------------------------------------------

"Makedonija sega e dobar primer za stabilnost i etnicka tolerancija vo regionot. Implementacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor kako vazen dokument e pri samiot kraj. No, neophodno e i ponatamu da ja odrzime dinamikata na reformite vo instituciite na drzavata, osobeno vo javnata administracija i sudstvoto. Vladata pravi ogromni napori za privlekuvanje na stranski investicii i ekonomski razvoj na drzavata. Intenzivno rabotime i vo procesot na aproksimacija na domasnoto zakonodavstvo so ona na EU", potencirase Buckovski.

Toj istakna deka Makedonija e po potraga za izlez od postojnata ekonomska sostojba, bara nacin za namaluvanje na nevrabotenosta, kako da se spravi so organiziraniot kriminal i korupcijata, po naporite kako da se zgolemuvaat direktnite stranski investicii i dopolni deka vo ovie zalaganja na drzavata i treba pomos od EU. "Pred nekoe vreme Megjunarodnata komisija za Balkanot go objavi svojot izvestaj za sostojbite na Balkanot. Delot sto i e posveten na Republika Makedonija se naslovuva 'Tajnata na makedonskiot uspeh'. Nasata tajna se sostoi samo od upornata rabota, etnickata tolerancija, regionalnata sorabotka i vnatresnata demokratizacija", rece Buckovski.

>----- komentar:

Ona sto go kazavme (napisavme) vo vrska so prethodnata vest vazi i za ovaa, so nekoi dopolni. Imeno, osven "noviot" redosled na prioritetite na Makedonija ("izlez od postojnata ekonomska sostojba, brzo namaluvanje na nevrabotenosta, spravuvanje so organiziraniot kriminal i korupcijata, zgolemuvanje na direktni stranski investicii"), za koj sega toj "bara pomos" od EU (ne e jasno kako, koga tie se uslovite sto gi postavuva EU nie da gi ispopnime), Buckovski bi trebalo da bide pokonkreten (i pred nas i pred "megjunarodnata") na sto misli koga i upatuva na Evropa poraka za "obeshrabruvanje na iracionalnite faktori na Balkanot koi gi zloupotrebuvaat etnickite cuvstva". Bidejki "Evropjanite" se dovolno "pismeni" da go procitaat i ona sto "sakal pisatelot da go kaze", vo naredniot period ocekuvame tokmu tie da se fatat za ovoj nov "stap" i da im go postavat na "zapadnobalkancite" toa kako eden od najvaznite uslovi za upatuvanje na "jasniot signal. Na primer: "Treba da vlozite posebni napori vo obeshrabruvanjeto na obeshrabruvanje na "iracionalnite faktori" na Balkanot.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------------
Site zemji od Jadranskata povelba na patot kon evroatlanskite integracii belezat golem napredok, no organiziraniot kriminal i korupcijata i natamu se najseriozna zakana za regionot, izjavi brigadniot general Denis Blis, visok voen prestavnik na NATO vo Makedonija.
--------------------------------------------------------

Vo obrakanjeto pred ucesnicite na seminarot nasloven "Jadranskata povelba kako most za NATO integracijata" sto se odrzuva vo Struga, Blis rece oti Povelbata pretstavuva proces na zajaknuvanje na dobrososedskite odnosi.

"Rezultatite na Makedonija, Albanija i Hrvatska pokazuvaat sigurna zalozba na traen mir i stabilnost vo regionot. Trite zemji se vo razlicni fazi, so razlicni uspesi i zalozbi, pa zasiluvanjeto na procesot na reformi ke ja zasili i nivnata aplikacijata za vlez vo evroatlanskite strukturi", smeta pretstavnikot na NATO.

Zavrsnata sesija na seminarot, sto go organizira Evroatlantskiot klub na Makedonija ke se odrzi deneska.

>----- komentar:

Iako zaclenuvanjeto vo NATO e "slicno, a sepak razlicno", ocenkata i porakata na G-din Blis se precizni (sme gi slusnale i gi slusame i od drugi): deka rezultati ima, se postignuvaat, "ama" potrebno e zasiluvanje na procesot na reformi so sto ke bide zasilena i aplikacijata za vlez vo evroatlantskite strukturi (se misli i na EU). Go psodeluvame stavot na nekoi analiticari deka, so ogled na sostojbite tokmu vo odnos na procesot na reformite, zaclenuvanjeto na Makedonija i vo NATO ne e bas sigurno vo "posakuvaniot" rok.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
"Ova e vazen den za zemjata zasto istiot oznacuva pocetok na eden proces koj vodi kon popristapna lokalna vlast, kon zacvrstena lokalna demokratija, zasileno ucestvo na gragjanite vo vlasta, i navremeno i podobreno obezbeduvanje na uslugite vo lokalnata zaednica", se naveduva vo zaednickata izjava na ambasorite na EU, SAD, NATO i OBSE vo Makedonija posvetena na prvata faza na decentralizacijata sto formalno zapocna na 1-vi juli.
---------------------------------------------

Vo zaednickata izjavi potpisana od specijalniot pretstavnik na EU ambasadorot Mikael Salin, sefot na delegacijata na Evropskata komisija Donato Kjarini, vrsitelot na dolznosta ambasador na SAD Pol Volers, ambasadorot na misijata na OBSE vo Skopje Karlos Pais i visokiot voen pretstavnik na NATO komandantniot brigadir Denis Bliz, se naveduva deka tie go cenat ona sto e dosega sraboteno na poleto na decentralizacijata od strana na Vladata, Parlamentot i Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava (ZELS).

Sepak, tie potsetuvaat deka treba da bide jasno deka uste mnogu ostanuva da se sraboti.

"Prvi juli go oznacuva samo pocetokot na decentralizacijata, a celosnoto sproveduvanje na ovoj proces ke bara postojani napori koi ke treba da se vlozuvaat i po zavrsuvanjeto na godinata", se predupreduva vo zaednickata izjava. "Nasa preporaka e otvorenite finansiski prasanja, vklucuvajki go i spravuvanjeto so opstinskite dolgovi, da se resat, a Vladata da se osigura deka gragjanite i opstinite se celosno informirani za pobaruvanjata koi proizleguvaat so decentralizacijata", se naveduva vo zaednickata izjava.

Ambasadorite posocuvaat deka opstinskite vlasti mora da rabotat so pogolema energija so cel jasno da ja razberat i sistematski da ja primenat pravnata ramka za decentralizacija, kako i otvoreno da komuniciraat so gragjanite.

>----- komentar:

Nesomneno, 1-vi juli e znacaen datum za "poinakov' vladeenje vo Makedonija (decentralizacijata). Megjutoa, zasega "preovladuva" simbolicnoto, nad ona "vistinskoto"-podgotven i "vidliv" start na prvata faza. Na lokalno nivo, po lokalnite izbori, slusavme i slusame ned mali i malku predupreduvanja za problemite koi "prethodno" treba(se) da se resat. Vprocem, i vo izjavata najdirektno se posocuva na nekoi od niv vo vid na "preporaka". Na primer, ne (kako sto podolu ke procitate) da se resavaat otvorenite finansiski prasanja, i ne samo opstinskite dolgovi, tuku da se resat (rekovme, kako i mnogu drugi) Realno e ocekuvanjeto "vistinskiot pocetok" na funkcioniranje na lokalnata samouprava da bide "po Nova godina".

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
"Prifakajki ja pokanata da bide zaedno so pretstavnici na ZELS, Vladata sakase da go potvrdi partnerstvoto koe ke go ima vo pretstojniot period so gradonacalnicite i sovetite na opstinite, pri sto zaednicki ke se obideme da imame uspesen proces na decentralizacija", izjavi vo Bitola premierot Vlado Buckovski po sredbata na koja sto, osven pretstavnici od ZELS, ucestvuvaa i povekemina ministri i nekolkumina gradonacalnici.
---------------------------------------------

"Ne stanuva zbor samo za prenesuvanje na del od nadleznostite, tuku i prenos na objekti koi dosega bea vo sopstvenost na centralnata vlast. Mnogu osnovni i sredni ucilista, gradinki, odnosno 540 objekti od javen karakter. Nad 70 sportski objekti i prezemanje na okolu 30 iljadi vraboteni od drzavnata administracija, prenesuvame i del od obvrskite vo eden seriozen reformski proces. Kolku ke bideme pouspesni poblisku ke bideme do ostvaruvanjeto na nasite strateski celi. Od uspehot na ovoj proces ke bideme pozitivno ili negativno vrednuvani od Evropskata komisija" rece Buckovski.

Vo odnos na dolgovite na opstinite toj objasni deka ima nad 40 milioni evra nasleden dolg i oti e dogovoreno site opstini da imaat ednakvi moznosti da gi resavaat ovie problemi.

Spored Andrej Petrov, pretsedatel na ZELS, dobro e sto na samiot pocetok od procesot na decentralizacijata ZELS i Vladata sednaa na zaednicka masa.

>----- zabeleska:

Prilicno "naivna" (ke bideme "poostri", pa ke kazeme i "diletantska") e konstatacijata na Petrov deka "e dobro sto ZELS i Vladata sednaa na zaednicka masa". Sto ke bide ako "na samiot pocetok" ostanat samo "sednati"? Segata nastrana, smetame deka tokmu od samioot pocetok voopsto ne e vazno "partnerstvoto", tuku zaednickoto dejstvuvanje za sto pobrzo zaokruzuvanje, zavrsuvanje( a ne "procesiranje") na procesot na decentralizacija.

Sde razbira deka, zaedno so vas, vnimatelno katadnevvnmo ke sledime kako toj ke se odviva "so zaednicki sili" vo peravec na zasiluvanje na lokalnata samouprava "na smetka" na "drzavnata", "centralnata", "centraliziranata".

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Del od trosocite sto opstinite gi napravile okolu eksproprijacijata ke se pokrijat od centralniot Budzet, a Ministerstvoto za finansii ke inicira i donatorska konferencija na doveritelite i kreditorite na opstinite so cel delumno da se otpisat kamatite, dodeka ona sto ke ostane od dolgot opstinite da mozat da go reprogramiraat vo soglasnost so zakonot za period od 3 do 7 godini vo zavisnost od stepenot na zadolzenosta na opstinite.
---------------------------------------------

Ova go istakna ministerot za finansii Nikola Popovski na marginite od sovetuvanjeto na ekonomistite na tema Kreiranje na povolna biznis klima vo Republika Makedonija, sto se odrza vo Ohrid. Toj podvlece deka sepak so del od dolgot ke mora da se spravi i lokalnata vlast.

Spored Popovski, Ministerstvoto ke nastojuva da gi dovede na masa za razgovor site kreditori na opstinite, no toj proces, kako sto rece, ke zeme dosta vreme.

>----- zabeleska:

Na ovaa izjava na Popovski veke posocivme. Zasega, od brojnite zabeleski i realni stravuvanja na novoizbranite lokalni vlasti najmnogu se potenciraat tokmu dolgovite, i toa delot so koj ke moraat sami da se spravat. Popovski go ja naveduva potrebata od "dosta vreme", a nie na toj plan sme poskepticni, pa ke prasame na koi "mokni" lokalni kreditori moze da se smeta odnosno da se dovedat na masa za razgovor. Sto e so "nasite" i "vasite". Ima li "treti" i dali ke bidat "dovedeni"?

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Ministerkata za pravda Meri Mladenovska-GJorgjievska imase sredba so misijata na Svetska banka za zaemot za razvojni politika (PDPL), predvodena od Brus Kortni.
---------------------------------------------

Mladenovska-GJorgjievska, kako sto soopstuva Ministerstvoto za pravda, gi informira pretstavnicite na Svetska banka za dosegasnite aktivnosti, za donesuvanjeto na Zakonot za izvrsuvanje vo maj godinava, za dostavuvanjeto na Nacrt amandmanite na Ustavot vo Sobranieto, za Zakonot za akademija za obuka na sudiite i javnite obviniteli, kako i za podgotovkata na Zakonot za sudovi i Zakonot za plati na sudiite.

Sefot na misijata na Svetska banka Brus Kortni istakna deka vo Ministerstvoto za pravda zabelezuvaat impresiven obem na izvrseni raboti. Toj izrazi zadovolstvo sto se odi spored utvrdenata dinamika i se pocituvaat predvidenite rokovi.

>----- zabeleska:

Ova e edna od retkite "maksimalno" pozitivni ocenki, bez "preporaki" za natamosen angazman cvo pravec na "pobrzo resavanje na problemite, realizacija na reformiskite procesi" (ne navleguvame vo nejzinata "realnost"). Navistina e mosne pottiknuvacko od G-din Kortni "zabelezuvanjeto na impresivniot obem na izvrseni raboti i zadovolstvoto sto ne se otstapuva od dinamikata i rokovite".

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


Biznis:

------------------------------------------------
Vo izminatite 15 godini biznis-klimata vo Makedonija e obeshrabruvacka, a na planot na privlekuvanje na stranskite investitori se zaostanuva zad drugite zemji. Ova, megju drugoto, bese istaknato na sovetuvanjeto na ekonomistite na tema "Kreairanje na povolna biznis klima vo Republika Makedonija", sto se odrza vo Ohrid.
------------------------------------------------

Ministerot za ekonomija Fatmir Besimi e optimist vo odnos na sozdavanjeto na vakva klima, a svojot optimizam go temeli vrz pokazatelite deka Makedonija vleguva vo faza na ekonomski prosperitet i ekonomski rast sto e znacaen signal za stranskite investitori i nivnite vlozuvanja vo Makedonija.

Ministerot za finansii Nikola Popovski smeta deka vo ekonomijata kako sto e makedonskata, koja e krevka, otvorena i uvoznozavisna, eden od najvaznite faktori za povolna biznis-klima e nivoto i odrzlivosta na deviznite rezervi. Toj istakna deka Makedonija raspolaga so 960 milioni dolari devizni rezervi, sto e nad 18% od BDP, a sto odgovara na 3,2 mesecna pokrienost na uvozot.

Spored profesorot Taki Fiti, eden od bitnite elementi vo sozdavanjeto na popovolna biznis-klima e zgolemuvanjeto na doverbata vo sistemot, posebno vo sudskiot kade sto se stitat sopstvenickite prava, bidejki segasnite sogleduvanja kazuvaat deka duri 50% od investitorite ja iskazuvaat nesigurnosta vo sistemot i nezadovolstvoto od nacinot na koj se stiti sopstvenosta.

Pretsedatelot na Sojuzot na ekonomistite na Makedonija Zlatka Popovska e so stav deka mozat da se napravat i dobri reformi i dobri zakoni, no so edna izjava ili so eden incident se moze da se urne. Mnogu posilna poraka do investitorite bi ispratile ne preku regulaciskite mehanizmi, tuku preku jasno iskazanata politicka volja sto moze da bide dogovor megju pozicijata i opozicijata za postignuvanje ekonomski dogovor.

>----- komentar:

Stavovite sto gi prenesuvame ne se "nesto novo", od istite i dosega se iznesuvani i argumentirani, osven stavot (go tretirame i kako predlog) na Zlatka Popovska deka porakata do investitorite bi bila mnogu posilna so "iskazana politicka volja" odnosno "dogovor megju pozicijata i opozicijata za postignuvanje na ekonomski dogovor". Apsolutno se soglasuvame deka eden takov dogovor nema da pretstavuva samo "mnogu posilna poraka", tuku, dodavame, i mosne silen "adut" za "vnatresna upotreba", osobeno kako pottik, borba protiv ramnodusnosta, apatijata i pesimizmot kaj narodot, koj, od druga strana, ocigledno ne im znaci mnogu na "drzavnicite", potocno nisto ne im znaci, bez ogled na "rezultantata"-nivniot katastrofalno nizok rejting i ogromnata nedoverba (se nadevaat deka ke gi popravat so drugi sredstva na primer, so mediumska kampanja odnosno "prikrien-skrien politicki marketing"). Megjutoa, prasanjeto e dali e toa mozno- da se postigne takov ekonomski dogovor koj bi imal pogolema sila (osobeno integriracka) od, na primer, Ramkovniot. Pesimizmot e osobeno realen poradi "lovorikite" sto treba da se "soberat" od ona sto "koga-togas" mora da dojde.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Prifateni se 60 predlozi na Sojuzot na sindikatite na Makedonija za tekstot na noviot Zakon za rabotni odnosi, no ostanuvaat uste otvoreni prasanja za koi ke se pregovora do vleguvanjeto na zakonot vo vladina procedura, informira na pres-konferencija Pece Gruevski, pretstavnik na SSM.
--------------------------------------------------

Predlozite na SSM bile prifateni na sredbata na rabotnite grupi na Sindikatot i na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Sepak, od natamosniot tek na razgovorite za otvorenite prasanja ke zavisi odrzuvanjeto na najaveniot ednodneven predupreduvacki strajk za 12-ti ovoj mesec.

Megju otvorenite prasanja se odredbite za strajkot, sudskata zastita, pravoto na dobivka, kriteriumite za tehnoloski visok i brojot na otpremninite.

>----- zabeleska:

Nekogas se zanimavame so (ne bas seriozni) prognozi, pa eve, pak, kako mala zanimacija: prognozirame deka najaveniot predupreduvacki strajk sigurno nema da se odrzi zatoa sto vo megjuvreme ke se "zatvorat" i drugite otvoreni prasanja. Ovaa prognoza ne se temeli na dosegasnoto "lidersko odnesuvanje" na Muratovski (toa e posebna "uspesna" prikazna), tuku na samite "otvoreni" prasanja koi cenime deka voopsto ne se problem da se "zatvorat" odnosno dogovorat. Se razbira, kompromisno.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Ministerstvoto za zivotna sredina i prostorno planiranje nema da dozvoli uvoz na polzavot Helix aspersa se dodeka ne bide napravena celosna ekspertska analiza za negovoto vlijanie vrz zivotnata sredina.
--------------------------------------------------

"Stravuvanjeto od uvozot na Helix aspersa e negovata stetnost vrz biodiverzitetot, so ogled na toa sto ovoj vid na polzavi ne e avtohton. Osven enormnite steti vo gradinarstvoto, Helix aspersa moze da gi zagrozi domasnite maticni vidovi", rece Pandora Nikuseva, direktor na Sluzbata za zivotna sredina vo resornoto Ministerstvo, na tribinata za opravdanosta od vnesuvanje i farmersko odgleduvanje na polzavot Helix aspersa. Spored Snezana Stankovik, od Prirodno-naucniot muzej, Helix aspersa e golem gradinarski stetnik sto se srekava vo zemjite od Zapadna Evropa i Mediteranot. So sprotiven stav e profesorot Mihajlo Adamov od Veterinarniot fakultet koj smeta deka Helix aspersa treba da se odgleduva, pred se poradi vkusot i kvalitetot na mesoto koe sodrzi mal procent na masti, mnogu proteini i okolu 16% mineralni materii. Spored nego, segasnite, moderni uslovi na odgleduvanje prakticno onevozmozuvaat polzavot da ja napusti farmata i nekontrolirano da se razmnozi vo prirodata.

Vladimir Hadzipetrov od farmata "Ekoheliks" sto sorabotuva so stipskata "Andon kompani", generalen zastapnik na italijanskiot Megjunaroden Institut za farmersko odgleduvanje na polzavi, naglasi deka farmata e izgradena pod strogo kontrolirani uslovi sto gi zadovoluvaat svetskite standardi. Pricina poveke za pogolema sigurnost pri odgleduvanjeto e samiot farmer koj za kupuvanje na eden polzav plaka 10 denari. Toj gi negira podatocite deka Kalifornija ke potrosi sedum milioni dolari za da gi nadomesti stetite predizvikani od Helix aspersa. "Imame podatoci deka narednata godina Agencijata za suzbivanje na stetnici vo SAD ne go predviduva Helix aspersa, tuku golemiot afrikanski polzav sto pravi golemi steti i e zabranet da se uvezuva", rece Hadzipetrov.

>----- komentar:

Ete, i toa ni se sluci: drzavata vo opasnost da ja "dovede" i eden obicen polzav. Dodusa, ocigledno ne e bas "obicen", no ne zatoa sto e, na primer, "posilen" ili "poefikasen" od drugite, tuku kako vnosen biznis. Dali so pravo ili ne, no se somnevame deka "doticniot polzav" ne stana problematicen, ili ne tolku problematicen za zivotnata sredina, kolku za "biznismenskata". Bas ne interesira ona sto ke sledi po tribinata, mislime na ekspertskata analiza. Mu preporacuvame na G-din Hadzipetrov "da poraboti malku" na planot na "sorabotkata" so onie sto ke ja napravat. Bez ogled na argumentite, odnosno na svetskite standardi sto gi primenil. Kako "obid" da si go spasi biznisot.

Vo sekoj slucaj, kolku sto ne interesira polzavot Helix aspersa, isto tolku, duri i "malku poveke" ne interesira golemiot afrikanski polzav. Dali go ima kaj nas, makar ne kako "uvezen"? Bez ogled sto (se uste) ne sme Afrika (vo nekoi "aspekti").

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


Procesi i dejanija:

--------------------------------------------------
Policijata vo pet casot izutrina, po prethodno dobien sudski nalog, izvrsila pretres vo domot na Hamdi Bajramovski, poznat pod prekarot "Breza", pri sto pronasla i zaplenila pogolemo kolicestvo na oruzje i municija.
--------------------------------------------------

Vo momentot na pretresot, informira na pres-konferencija portparolot na Ministerstvoto za vnatresni raboti Goran Pavlovski, vo domot se naogjale tatkoto i bratot na Bajramovski, koi tvrdele deka oruzjeto e negovo. So nalog na istrazen sudija pretres e izvrsen i vo pridruznite prostorii vo kukata na Bajramovski i vo nekolku drugi sosedni kuki. Privedeni se tatkoto i bratot na Bajramovski, kako i uste dve lica kaj koi, isto taka, e pronajdeno oruzjeto. Odzemenoto oruzje, kako sto rece Pavlovski, e ispravno i funkcionalno i toa ke bide dadeno na vestacenje.

Protiv Hamdi Bajramovski se pokrenati nekolku krivicni prijavi, a mu e izrecena i pravosilna sudska presuda od 4 godini zatvor za kriumcarenje vo 2003-ta godina. Krivicnite prijavi se odnesuvaat na ubistvo, poseduvanje na oruzje i rasprskuvacki materii i obid za ubistvo.

Poslednata policiska akcija za apsenje na t.n. komandant "Breza", vo skopskoto selo Brest, ja vlosilo sostojbata. Taa e nadvor od kontrola i nalikuva na sostojbata vo Kondovo, tvrdi DZezair Sakiri, potpretsedatel na Nacionalnata demokratska partija (NDP).

"Sostojbata e alarmantna. Jas mnogupati sum ja smiruval sostojbata i vo Aracinovo i vo Orahovec i veke nemam namera da go pravam toa. Sega neka odat pratenicite od DUI, VMRO-DPMNE i od SDSM", dodade Sakiri.

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Policijata pri rutinska soobrakajna kontrola na patnicno motorno vozilo "Audi sest" na vlezot vo Kicevo otkrila i zaplenila 20 kilogrami heroin
--------------------------------------------------

Portparolot na Ministerstvoto za vnatresni raboti Goran Pavlovski informira deka drogata bila pronajdena vo voziloto so koe upravuval Mustafa A. i koe se dvizelo od Gostivar kon Kicevo. Drogata bila pronajdena vo bagaznikot, a smestena vo vnatresnosta na zidovite na golema metalna kutija. Heroinot bil rasporeden vo 40 pakuvanja od po 500 grama vo pravoagolna forma.

Mustafa A., koj e makedonski drzavjanin, e priveden i protiv nego ke bide pokrenata krivicna prijava za nedozvoleno proizvodstvo i pustanje vo promet na narkoticni sredstva i prekursori.

Spored izjavata na privedeniot, heroinot bil nabaven od Turcija i bil namenet za pazarot vo Makedonija. Na golemo kaj nas kilogram heroin cini od 10 do 12 iljadi evra.

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Spanskata policija vo gradot Oviedo razbi kriminalna grupa sostavena od bugarski drzavjani, koi organizirano kradele po kuki, objavi vesnikot "La Nueva Espanja".
--------------------------------------------------

Vesnikot naveduva deka grupata najverojatno se sostoela od 5 lica, od koi trojca se privedeni. Kradcite dejstvuvale vo Oviedo i okolinata okolu 6 meseci.

"Grupata bila specijalizirana za krazbi na nakit, sto e tipicno za kriminalnite grupi od Istocna Evropa", naglasuva "La Nueva Espanja".

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Grcija e eden od najevtinite pazari na heroin vo Evropa po Belgija, Germanija, Holandija i Svajcarija, se ocenuva vo godisniot izvestaj na ON za narkotici.
--------------------------------------------------

So isklucok na kokainot i tabletkite "ekstazi", ostanatite narkotici vo Grcija se prodavale po mnogu niska cena so sto se objasnuva i zgolemenata pobaruvacka vo zemjata, smetaat pretstavnicite na ON.

Vo izvestajot se posocuva i deka cenata na gram heroin vo zemjata se dvizi od 45,2 do 84,8 dolari, dodeka vo 1990-ta godina istata kolicina cinela 120 dolari. Cenata na neobraboteniot kanabis pak se dvizela od 1,7 do 5,7 dolari za gram, a obraboteniot kanabis od 4,5 do 6,8 dolari.

Za razlika od niv, visoki ceni vo Grcija drzat kokainot i tabletkite "ekstazi".

<-----      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Bugarija e treta na svetot, vednas po Francija i Velika Britanija, vo odnos na vkupnoto proizvodstvo na sinteticki drogi, a prva po proizvodsto na heptagon, objavija mediumite vo Sofija.
--------------------------------------------------

Vo svetot vo ovoj moment ima najmalku 200 milioni narokomani, a vrednosta na godisniot promet od droga dostigna 320 milijardi dolari, sto e ednakvo na vkupniot bruto nacionalen dohod na 90% zemji vo svetot.

Najrasprostranetata droga, koja ja koristat okolu 160 milioni lugje na planetata i ponatamu e kanabisot, a potoa se heroinot i koakinot.

>----- Zaednicki komentar za prethodnite vesti:

Ovie i vakvi vesti vo vesnicite voobicaeno se objavuvaat vo ramkite na "crni hroniki". Nasava rubrika e poinaku imenuvana tokmu poradi celta- da ne bide i da ne stane "epten", "sosema" crna. Megjutoa, pocnuvame da se plasime deka se poveke "pocrnuva". Osobeno koga stanuva zbor za slucuvanjata "na nas teren".

Vestite sto gi objavuvame veruvame deka vi se interesni (ne "odime", a preporacuvame da ne "odite" i vie natamu), osven prvata koja e, megju drugoto, i "po malku" tragikomicna" (kako i mnogu drugi "slicni" na nea). Imeno, dosega ne ni bese poznato (nekoi "ne zapoznavaa" odvreme-navreme koga stanuvase zbor za "drugi" akcii vo drugi sela) deka sostojbata vo seloto Brest moze da bide-e vlosena poradi policiskata akcija, a ne poradi pronajdenoto oruzje. Natamu, deka e "nadvor od kontrola" i nalikuva na Kondovo. Ovoj del od vesta e "tragicen" bidejki na "nalikuvanjeto" posocuva pratenik vo makedonskoto Sobranie i potpretsedatel na partija-NDP (znaci, samiot toj "ja znae" sostojbata vo Kondovo, deka e nadvor od kontrola, a "oficijalnite" go tvrdat tokmu sprotivnoto). Komicnoto, pak, vo vesta e tvrdenjeto na G-din Sakiri deka dosega "ja imal" ili "mu bila dodelena" ili "dobrovolno ja vrsel" (vo interes na drzavata) ulogata, odnosno zadacata na "smiruvac". (Sto bi bilo koga toj ne bi bil; koj bi "smiruval"? Inaku, sosema seriozno, i nam ni e poznat avtoritetot, pocitta sto ja ima kaj "svoite" G-din Sakiri.) Tragikomicnoto, pak, vo vesta e toa sto G-din Sakiri javno i jasno "stava na znaenje" deka toj veke nema namera "da smiruva" i preporacuva "smiruvaci" da stanat pratenicite (tie, a ne "nekoi drugi") od DUI, VMRO-DPMNE i od SDSM (malku zbunuva "vmetnuvanjeto" na VRMO-DPMNE vo "rerdovite" na vladeackata koalicija). Kako sto, navistina seriozno, znaeme za avtoritetot na Sakiri, isto taka voopsto ne se somnevame vo serioznosta na negoviot predlog odnosno vo negovata ocenka deka drugi (na primer, "organite") ne bi mozele da bidat takvi smkiruvaci kako pratenicite od posocenite partii.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


Kulturata, obrazovanie, nauka:

--------------------------------------------------
Grcija ke finansira sozdavanje na mreza od opticki kabli za povrzuvanje na univerzitetite od balkanskite zemji, soopsti solunskata agencija MPA.
--------------------------------------------------

Mrezata ke se realizira vo ramkite na grckiot plan za rekonstrukcija na Balkanot, za sto 80% od sredstvata ke bidat obezbedeni od grckoto Ministerstvo za nadvoresni raboti, a 20% od ostanatite zainteresirani zemji vo regionot.

Proektot ke cini okolu 30 milioni evra i se ocekuva da bide odobren ovaa godina. Se predviduva negovoto finansiranje da startuva vo tekot na 2006-ta godina.

>----- zabeleska:

Vesta e mosne interesna i vazna so ogled na celta: mrezno povrzuvanje na univerzitetite od balkanskite zemji. I dosega se najavuvase takvo nesto (imase i inicijativi), no serioznosta ili, ako poveke miluvate, amibicioznosta na ovoj proekt e potkrepena so sredstvata sto ke se potrosat za nego. Za "politickiot kontekst" (konkretno, "opravdano" ili ne da se stane lider-predvodnik na sekoj, pa i ovoj "plan") ovojpat nema da zboruvame. Smetame deka na ova Makedonija vednas "krajno seriozno" treba pozitivno da reagira, odnosno konkretno da go poddrzi (bez ogled sto so toa nema da se dobie nikakov "poen").

<----- kraj na zabeleska.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Stihozbirkata "Vratika" od Petar T. Boskovski e godinesen dobitnik na nagradata "Braka Miladinovci" sto tradicionalno se dodeluva sekoja godina vo ramkite na manifestacijata "Struski veceri na poezijata".
--------------------------------------------------

Odlukata nagradata "Braka Miladinovci" da mu pripadne na Boskovski ednoglasno bila donesena na sednica na zirito vo sostav: pretsedatel Milan GJurcinov, clenovi Nehas Sopaj i Elizabeta Seleva.

GJurcinov rece deka "Vratika" e primer za edna moderna klasika i duhovna sinteza vo koja se sodrzani korenite na iskonskata priroda koja pleni so svoite bogati sliki i simboli. "Nakuso, so svoite nesomneni kvaliteti 'Vratika' ja obnovuva doverbata vo makedonskata sovremena poezija", istakna GJurcinov. Izrazuvajki radost i zadovolstvo za dobienata nagrada, avtorot Boskovski na pres-konferencijata naglasi deka "Vratika" e eden vid zaokruzuvanje na negoviot dolgogodisen poetski opus. Na konkursot za nagradata "Braka Miladinovci", koja ovaa godina se dodeluva po 44. pat, ucestvuvaa 31 avtor i 32 stihozbirki. Dve od niv, po baranje na nivnite avtori, clenovi na Upravniot odbor na SVP - Zoran Ancevski i Eftim Kletnikov, bea izzemeni od konkurencijata.

Pretsedatelot na SVP Zoran Ancevski istakna deka podgotovkite za godinesnite 44. po red "Struski veceri na poezijata" tecat vo najdobar red. Dosega e zaokruzena listata na ucesnici, pri sto na manifestacijata ke ucestvuvaat avtori od site kontinenti na svetot. Ovaa godina vo ramkite na SVP ke se odrzi i Sobranie na Evropskata poetska akademija. Megju drugoto, ovaa godina vo ramkite na SVP ke bidat izdadeni 16-tina naslovi, a e predvideno i izdavanje na specijalna monografija za festivalot.

>----- komentar:

Iako "nikogas dosta", sepak ke receme deka ne e mal brojot na godisni nagradi sto se dodeluvaat kaj nas za dostignuvanja i dela vo razlicni oblasti (ima li nekoja sto ne e "opfatena"?). Isto taka ne e mal brojot na onie od niv sto izgubile i vrednost i znacenje poradi nacinot odnosno kriteriumot za dodeluvanje. Megjutoa, raduva faktot sto ima nagradi (iako vo mnogu pomal broj od prvite) koi od godina na godina samo se potvrduvaat kako navistina "vredni", znacajni, kako vistinski nagradi odnosno priznanija. Edna od niv e i nagradata "Braka Miladinovci". Taa i ovojpat sosema zasluzeno (smetame deka vo minatoto nema primer na nezasluzeno dodeluvanje, pritoa ne vo odnos na drugi "konkurenti, tuku vo odnos na vrednosta na nagradenoto delo) se dodeluva odnosno so nea se nagraduva stihozbirka od Petar T. Boskovski. Na radosta na mnogumina pocituvaci na negovoto tvorestvo, na negoviot poetski zbor. Megju niv, se razbira, i nie.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Vo organizacija na Akademskoto kulturno umetnicko drustvo "Mirce Acev" i Centarot za megjuetnicka tolerancija i begalci od deneska do 8 juli vo Skopje ke se odrzuva 26. po red Megjunaroden studentski folkloren festival.
--------------------------------------------------

Od vkupno 17 folklorni ansambli koi projavile interes da ucestvuvaat na festivalot se izbrani 6 ansambli, i toa od Bugarija, SCG, Slovenija, Ceska, Turcija i od Ukraina. Vo programata na festivalot ke nastapat i nekolku kulturno-umetnicki drustva od Skopje, Bitola i od Gevgelija.

Manifetacijata ke bide otvorena na 4-ti juli so sveceno defile na platoto pod Kameniot most, a ucesnicite ke gi pozdravat rektorot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" GJorgji Martinovski i gradonacalnikot na Skopje, Trifun Kostovski. Zatvoranjeto na manifestacijata e predvideno na 7-mi juli so koncert vo Domot na ARM.

>----- zabeleska:

Najavuvajki ja ovaa manifestacija na pres-konferencija denovive bea izneseni niza problemi, pred se od finansiska priroda, povrzani so nejzinoto opstojuvanje. Poddrzuvajki ja (preporacuvame da prosledite , ako ne site barem nekoj od koncertite na ansamblite-ucesnici), iskreno se nadevame deka tie i vo idnina nema da bidat nereslivi. Drzavata bvi trebalo "da ima pari" za vakov festival i slicnite na nego (vo vrednosna smisla). Osobeno zatoa sto ima "posiroko" znacenje, a ne samo kako festival na folklorot. Mislime na studentskata "dimenzija".

<----- kraj na zabeleska.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
20 godini po odrzuvanjeto na koncertot "Lajv eid" posveten na Afrika, golem broj na zvezdi na pop muzikata od Velika Britanija i svetot se sobraa vo London za godinesniot koncert "Lajv 8" sto se odrza za da se pokrene sovesta na svetskite lideri vo borbata protiv siromasijata i gladta.
--------------------------------------------------

Na golemiot prostor pred ogromnata scena vo londonskiot Hajd park i pred dvata golemi ekrana vo dve drugi lokacii vo parkot se sobraa okolu 250 iljadi lugje od Velika Britanija i gosti od najbliskite evropski drzavi.

Ne se znae kolku od niv bea dojdeni na "najgolemiot dosega odrzan koncert vo svetot" noseni od mislata da im se pomogne na lugjeto od Afrika, a kolku vo Hajd park i vo London bea dojdeni poradi muzikata i slavnite muzicki iminja koi ovojpat bea sobrani na edno mesto.

Kriticarite velat deka so koncerti nema da i se pomogne na Afrika i deka bogatite muzicari ne se onie vistinskite lugje za vodenje na bitkata so siromastijata.

Londonskiot vesnik "Gardijan" koj na koncertot mu go posveti svojot komentar pisuva deka deka za razlika od pred 20 godini i togasniot koncert, celta na vcerasnoto sobiranje na muzickata elita na koncert ne e da se soberat pari za Afrika, tuku da se isprati poraka do politicarite seriozno da go razberat problemot so siromastijata i da se zafatat so nejzinoto eliminiranje.

Vo intervju za ITV Sting, zboruvajki vo imeto na site ucesnici, izjavi deka e ubeden oti koncertot ke uspee da gi pokrene politicarite da napravat nesto poveke za Afrika i siromastijata vo svetot.

>----- zabeleska:

Kon ovaa vest i za otvorenoto pismo na Bog Geldof do liderite na G8

Kako sto lugjeto se borele da go unistat ropstvoto, kako sto zenite barale da dobijat pravo na glas, ili kako sto se barase ukinuvanje na aparthejdot, taka sega nie barame kraj na apsurdnata situacija so postoenjeto na siromastijata koja sekoj den ubiva po 50 iljadi lugje, pisuva Bob Geldof vo svoeto otvoreno pismo do liderite na grupata G8.

Poranesniot rok pejac, a sega angaziran filantrop Geldof, so pismoto objaveno vo londonskiot vesnik "Independent" veli deka saka da gi natera liderite na najbogatite i najmoknite drzavi vo svetot na svojot redoven samit, sto godinava treba da se odrzi vo Glenigls vo Skotska, da postignat dogovor za zgolemuvanje na finansiskata pomos za eliminiranje na siromastijata vo svetot, a posebno vo Afrika.

Vo podgotovkite za samitot na G8, sto pocnuva na 6-ti juli, e veke postignata soglasnost za brisenje na dolgovite na najsiromasnite zemji vo svetot i za zgolemuvanje na sredstvata za razvoj na zdravstvoto i obrazovanieto vo Afrika.

Od sedumte ekonomski najmokni drzavi i od Rusija se bara i soglasnost za promena na svetskata trgovija i za polesen dostap na afrikanskite zemjodelski proizvodi do svetskiot i evropskiot pazar koj ostanuva zatvoren poradi subvencioniranjeto na agrarot.

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


Stranstvo:

--------------------------------------------------
--------------------------------------------------
Pretsedatelot na Evropskata komisija Hoze Manuel Barozo smeta deka Evropskata unija so godini nema da dobie Ustav.
--------------------------------------------------

"Narednite godini nema da imame ustav", rece Barozo vo intervju za vesnikot "Gardijan", sproti pocetokot na britanskoto pretsedavanje so EU.

Barozo rece deka britanskiot premier Toni Bler go prezema rotirackoto pretsedavanje so EU vo "klucen moment" zatoa sto "Evropa nema isto nivo na poddrska" kako porano i dodade deka Bler mora da usvoi "seopfaten" stav za da gi nadmine podelbite. Spored nego, sudirot megju francuskiot pretsedatel Zak Sirak i Bler bi mozel da ja unisti Evropskata Unija i celata evropska ideja. "Takvite lugje ja unistuvaat idejata za zaednistvo na Evropskata unija", zakluci pretsedatelot na Evropskata komisija.

Vesnikot "Independent" bara od Britanija vo slednite 6 meseci da se obide da vospostavi "kakva, takva ramnoteza" vo razlabavenata Unija, a od Toni Bler da ne se odnesuva kako "evrofil vo Brisel, a kako evroskeptik vo London".

>----- komentar:

Integrativnite procesi vo Evropa ocigledno pagjaat vo se podlaboka kriza. Pritoa, ne mislime samo na idnoto prosiruvanje na EU. Naprotiv, "evropjanite" mnogu poveke se zagrizeni za sopstveniot opstanok, odnosno za moznoto unistuvanje na idejata za zaednistvo vo EU. Ocenkata na G-din Baroso pretstavuva mosne seriozno predupreduvanje vo taa nasoka. Unija bez Ustav... Ona sto EU ke treba uste dolgo da go uci e priznavanjeto, prifakanjeto, pocituvanjeto na ednakvosta vo razlicnostite. Makedonija bi mozela mnogu pobrzo i pointenzivno da i se priblizi na Evropa (zosto ne i da stane primer za nea) ako pobrzo od nea go nauci toa. Ako naucime deka ednakvosta e edinstveno vo razlicnostite. So nivno priznavanje, pocituvanje, prezentiranje, afirmiranje... Inaku, iako "izdejstvuvavme griza" odnosno poddrska na Velika Beritanija za nasite aspiracii (vo ramkite na "zapadnobalkanskite"), poveke od ocigledno e deka taa ke bide edna od "poslednite" (ako vo narednite sest meseci najde "slobodno" vreme). Velika Britanija odnosno Toni Bler ima pred se problem kako "nepreceno" i natamu da funkcionira EU bez Ustav, kako da gi nadmine podelbite.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Iden bugarski premier nema da bide nitu liderot na Bugarskata socijalisticka partija Sergej Stanisev, nitu aktuelniot sef na Vladata Simeon Sakskoburggotski, objavi sofiski "Monitor".
--------------------------------------------------

Vesnikot naveduva deka Stanisev i Sakskoburgotski se soglasile da se otkazat od premierskata dolznost vo interes na formiranjeto na koaliciska vlada koja bi ja socinuvale BSP, Nacionalnoto dvizenje "Simeon Vtori" i turskoto Dvizenje za prava i slobodi (DPS). Kako uslov za formiranje na koalicija, Sakskoburgotski go postavil baranjeto ekonomskite prioriteti na NDSV da bidat osnova na ekonomskata programa na idnata vlada.

Prethodno, pretstavnici na BSP i DPS se dogovorile dvete partii da go socinuvaat kosturot na idnata vladina koalicija, kon koja bi se priklucilo i NDSV. Spored dogovorot, megju BSP i DPS, idniot prv covek na vladata bi bil od redovite na socijalistite.

>----- komentar:

Interesen e uslovot na Sakskoburgotski za formiranje na koalicija (bez koja ne moze da se sostavi nova bugarska vlada). Logicka e pretpostavkata deka NDSV izgubi na izborite pred se poradi postignatite ekonomski rezultati. Sledstveno, insistiranjeto dosegasnite prioriteti da bidat osnova na ekonomskata programa na novata vlada znacat, megju drugoto, i nepriznavanje na porazot. Pretpostavka e deka "vo interes na drzavata" nesto od tie prioriteti ke ostane, nesto ke se "nadopolni", "obnovi", mnogu poveke ke se smeni (spored predizbornite vetuvanja na pobednicite), i site ke si "legnat na bugarskoto brasno". A ako go imame predvid i baranjeto na Evropa za pobrzo "konsolidiranje na vlasta" vo Bugarija poradi nejzinoto "pretstojno" zaclenuvanje vo EU, togas potocno bi se reklo deka denovive i pobednicite i "nekoi" od porazenite (konkretno NDSV) "ke si legnat na evropskoto brasno". Za "nasite legaci" mnogu, mnogu dalecno.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Albancite deneska glasaat na sestite po red parlamentarni izbori kade sto samo malkumina stranski i lokalni eksperti objavija svoi prognozi za ishodot.
--------------------------------------------------

Albanskiot pretsedatel Alfred Mojsiu gi povika albanskite glasaci da se pridrzuvaat kon megjunarodnite izbiracki standardi za vreme na denesnite parlamentarni izbori.

"Ako se pokazeme sposobni da organizirame navistina slobodni, cesni i demokratski izbori, site nie ke bideme pobednici, ke pobedi Albanija", rece Mojsiu.

Poslednite istrazuvanja pokazuvaat minimalna prednost od 1% za opoziciskata Demokratska partija na poranesniot pretsedatel, Sali Berisa, pred socijalistite na premierot Fatos Nano, odosno 35% nasprema 34%.

Evropskata unija odlucno upati poraka do vlastite vo Tirana deka pojava na neregularnosti samo moze da vlijae negativno na aspiraciite na drzavata za vlez vo evropskoto semejstvo.

"Ovie izbori treba da potvrdat deka naseto opstestvo gi prifatilo evropskite demokratski normi. Tie treba da bidat dobieni sto pobrzo od Albanija i Albancite otkolku od politickite partii", izjavi pretsedatelot na Albanija Alfred Mojsiu.

Vkupnata brojka na zapisani izbiraci e okolu 2,8 milioni, dodeka za 140 mesta vo Parlamentot svoi kandidati prijavile 27 partii i koalicii. Od niv 100-mina parlamentarci ke bidat izbrani direktno, a ostanatite ke vlezat od partiskite listi - proporcionalno na rezultatite. Odrzuvanjeto na fer i demokratski izbori e uste poznacajno poradi nadezite na drzavata godinava da potpise dogovor za stabilizacija i asocijacija vo EU i krajna cel - priem vo Unijata vo 2014-ta godina.

Albanija se soocuva so siromastija kade 25% od naselenieto zivee pod pragot na siromastijata, 14% nevraboteni i siva ekonomija koja spored OBSE e procentualno ednakva na edna cetvrtina od vkupnata ekonomija. Oddelni regioni vo drzavata stradaat od nedostig na voda i elektricna energija.

Albanskata armija go prezede obezbeduvanjeto na instituciite vo zemjata, za da i ja olesni rabotata na policijata, koja ja garantira bezbednosta na glasackite mesta.

Makedonskata alijansa za evropska integracija, prva registrirana partija na Makedoncite vo Albanija, nema direktno da ucestvuva na parlamentarnite izbori. Poaktivno ucestvuva makedonskata organizacija vo delot na Mala Prespa, koja preku grckata "Partija za covekovi prava" ima svoj kandidat na proporcionalnata lista.

>----- zabeleska:

Sega "ne vredi" kakov bilo komentar se dodeka na krajot od denov ili utre ne se doznaat rezultite od glasanjeto. So ogled na predupreduvanjata od "megjunarodnata" i nejzinoto vnimatelno nabljuduvanje, a osobeno poradi aspiraciite, prognozirame deka denesnite izbori vo Albanija ke pominat bez "pogolemi" problemi, vo ramkite na "standardite". Kako sto apelira, potocno bara G-din Mojsiu, ke pobedi Albanija. (I na toj nacin ke napravi uste eden cekor ponapred od Makedonija koja, za toj cekor, ke mora da raboti uste cela edna godina.Cekor nazad napravi-vme so lokalnite izbori.)

<----- kraj na zabeleska.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Dolniot dom na germanskiot Parlament i izglasa nedoverba na Vladata na kancelarot Gerhard Sreder, so sto se otvora patot za odrzuvanje na predvremeni parlamentarni izbori vo Germanija vo septemvri.
--------------------------------------------------

Za doverba na Vladata glasaa 151 pratenik vo Bundestagot, "protiv" se izjasnija 296-mina, a 148-mina bea vozdrzani.

Za izglasuvanje na doverba na Vladata i bese potrebna poddrska od najmalku 301 sojuzen pratenik.

>----- zabeleska:

Ona sto go posakuvase Sreder, toa i mu se "ispolni". Barase i "dobi" nedoverba na svojata Vlada, i vo Germanija ke ima predvremeni parlamentarni izbori vo septemvri. Sto bi bilo koga bi bilo- isto ili slicno kaj nas? Kojznae, mozebi ke zavisi od rezultatot vo Germanija. Ama ne e za veruvanje. Znaete zosto? Bidejki nasata Vlada, spored "priznanieto" na premierot, "pravi ogromni napori za privlekuvanje na stranski investicii i ekonomski razvoj na drzavata", a intenzivno raboti i "vo procesot na aproksimacija na domasnoto zakonodavstvo so ona na EU". Koj mu e "vinoven" na Sreder sto navreme ne si "stokmil" Vlada za "naporno rabotenje"? Bidete sigurni deka idnata ke mu bide takva. Zatoa sto, verojatno, nasata detalno ja ima prouceno i, uste poverojatno (za naj ne sme bas sigurni), ke mu posluzi za "primer i ugledno povedenie".

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Pretsedatelite na Rusija i na Kina Vladimir Putin i Hu DZintao vo Moskva potpisaa deklaracija so koja im se sprotivstavuvaat na aktivnostite nasoceni kon razbivanje na suvereni drzavi i na nadvoresnite pritisoci za nametnuvanje na socijalno i politicko ureduvanje.
--------------------------------------------------

"Bilo kakvi aktivnosti nasoceni kon raskol na suvereni drzavi i pottiknuvanje na megjunacionalna omraza se nedozvolivi", se istaknuva vo dokumentot narecen "Za svetskiot poredok vo 21-ot vek", vo koj se naglasuva deka "ne smeat odnadvor da se nametnuvaat modeli na politicko i socijalno ureduvanje".

Vo deklaracijata se naglasuva deka Rusija i Kina poddrzuvaat sozdavanje na praveden svetski poredok, koj ke go garantira pravoto na sekoja drzava sama da ja odbira nasokata na razvojot. ON treba da ja igraat glavnata uloga vo resavanjeto na konfliktite vo svetot, a mirovnite misii na Organizacijata treba da odgovaraat na celite i principite sto proizleguvaat od Povelbata na ON.

>----- komentar:

Analiticarite na "svetskite integrativni procesi" odamna go imaat zabelezano, konstatirano "priblizuvanjeto" na Rusija i Kina, kako i znacenjeto na nivnata megjusebna sorabotka na site polinja, a osobeno za idniot "svetski ekonomski poredok". Osobeno SAD se se pozagrizeni poradi takvite "procesi". Gi sledat vnimatelno i, zasega, se vozdrzuvaat od "konkretni akcii", osven ako ne se ima predvid " izvozot na demokratijata" vo nekoi od poranesnite sovetski republiki. Tokmu vo toj "kontekst" (znaci, kako "posreden" odgovor na "aktivnosta" na SAD) e i potpisanata deklaracija. Seriozni predupreduvanja za SAD se "nedozvolivite aktivnosti kon raskol na suvereni drzavi, pottiknuvanje na megjunacionalna omraza vo niv" i "nametnuvanje na modeli na politicko i socijalno ureduvanje".

Ke bide interesno na kakvi komentari ke naide ovaa deklaradzija na Rusija i Kina na pretstojniot samit na G-8.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Vcerasniot eden od "najkrvavite denovi" vo Iraksamoubistveni bombaski napadi vo Irak: serija na samoubistveni bombaski napadi so mnogu zrtvi
--------------------------------------------------

Irackiot minister za industrija i rudarstvo Osama al Nadzafi sinoka vo Bagdad izbegna atentat, dodeka 4-ca od negovoto obezbeduvanje se povredeni. 8-mina iracki policajci bea ubieni, a 36 lica povredeni vo samoubistveniot napad vo eden restoran vo gradot Hila, juzno od Bagdad. Napadot go izvrsile dve lica koi na sebe imale eksploziv. Najmalku 11 lica se ubieni, a 22 povredeni i vo samoubistveniot bombaski napad vo centarot na Bagdad. Uste najmalku 22 lica se ubieni, a 52 raneti vo 9 napadi vo severniot i juzniot del na Bagdad. Vo site cel bile pripadnici na irackite sili za bezbednost.

Islamskite internet-stranici objavija video-snimka so najgolemite samoubistveni napadi vrz amerikanskite vojnici i silite za bezbednost vo Irak. Na snimkata se slusa glasot koj istaknuva deka dzihadot na Iracanite e soodvetna reakcija na vojnata na SAD protiv Islamot.

-"Amerikanskiot vojnik e plaslivec i lesna cel za svetite borci", istaknuva glasot za koj se pretpostavuva deka e na Musad al Zarkavi, koj rakovodi so teroristickata mreza Al Kaeda vo Irak.

Glavite na Al Zarkavi i Osama bin Laden se proceneti na 25 milioni dolari.

>----- zabeleska:

Vo Irak "nisto novo". Nema nitu "najmalo mesto" za optimizam deka vo ovaa napatena, iznamacena, siromasna, opustosena, no so nafta mnogu bogata zemja nabrzo ke profunkcioniraat mirot i demokratrijata kako "uvezeni" univerzalni vrednosti na covekovata civilizacija. Dali ako "se otvori" nov "front za borba protiv terorizmot", potocno novo "voveduvanje" na mir i demokratija (pod "izgovor" poseduvanje na oruzje za masovno unistuvanje ili poseduvanje na nuklearno oruzje, seedno), na primer vo Iran ili Severna Koreja, slucuvanjata vo Irak (kako vo Avganistan i vo nekoi drugi kraista na svetot) ke bidat barem malku "podazobraveni" koga veke, ocigledno, ne mozat da se zaprat ili sprecat?

<----- kraj na zabeleskata.      [ ^^na pocetok ]


Storija:

--------------------------------------------------
Sovetot za makedonski jazik, vo svetlinata na objavenite definitivni podatoci od Popisot na naselenieto vo 2002-ra godina, go razgleda statusot na makedonskiot jazik kako sluzben vo Republika Makedonija.
--------------------------------------------------

Vo soopstenieto sto go objavuvame vo celost konstatira:

Noviot cl. 7 (spored Amandmanot V od Ramkovniot dogovor) vo Ustavot na Republika Makedonija utvrduva:

"Na celata teritorija vo Republika Makedonija i vo nejzinite megjunarodni odnosi sluzben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo. Drug jazik sto go zboruvaat najmalku 20% od gragjanite, isto taka, e sluzben jazik i negovoto pismo kako sto e opredeleno so zakon.

Licnite dokumenti na gragjanite koi zboruvaat sluzben jazik razlicen od makedonskiot jazik i negovoto pismo, se izdavaat na makedonski jazik i negovoto pismo, kako i na toj jazik i negovoto pismo vo soglasnost so zakon.

Koj bilo gragjanin koj zivee vo edinicite na lokalnata samouprava vo koja najmalku 20% od gragjanite zboruvaat sluzben jazik razlicen od makedonskiot jazik, vo komunikacijata so podracnite edinici na ministerstvata, moze da upotrebi koj bilo od sluzbenite jazici i negovoto pismo. Podracnite edinici nadlezni za tie edinici na lokalnata samouprava odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na sluzbeniot jazik i pismo sto go upotrebuva gragjaninot. Sekoj gragjanin vo komunikacija so ministerstvata moze da upotrebuva eden od sluzbenite jazici i negovoto pismo, a ministerstvata odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na sluzbeniot jazik i pismoto sto go upotrebuva gragjaninot.

Vo organite na drzavnata vlast vo Republika Makedonija sluzben jazik razlicen od makedonskiot jazik, moze da se koristi vo soglasnost so zakon.

Vo edinicite na lokalnata samouprava jazikot i pismoto sto go koristat najmalku 20% od gragjanite e sluzben jazik, pokraj makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo. Za upotrebata na jazicite i pismata na koi zboruvaat pomalku od 20% od gragjanite vo edinicite na lokalnata samouprava, odlucuvaat organite na edinicite na lokalnata samouprava."

I. Od ustavnite resenija proizleguva deka upotrebata na jazicite vo RM e uslovena od sluzbeniot status na upotrebuvaniot jazik, od cenzusot 20% od govoritelite vo drzavata i od resenijata vo Zakonot za jazicite (koj, megjutoa, uste ne e donesen!).

Ako eden jazik nema 20% govoriteli vo Republika Makedonija, toj ne moze da bide sluzben, a samo na sluzbeniot jazik moze da se izdavaat licnite dokumenti i toj da se koristi vo organite na drzavnata vlast - no pod uslov taka kako sto ke bide opredeleno so zakon.

Imajki gi predvid oficijalno pretstavenite rezultati od Popisot na naselenieto, vo amandmanite na Ustavot e opredelen cenzusot od 20% govoriteli. Ako vo RM nema drugi govoriteli so 20%, osven ustavno opredeleniot sluzben jazik na celata teritorija, togas i koj i da e drug jazik (pa ni albanskiot) ne moze da se upotrebuva vo licnite dokumenti, nitu pak vo sluzbenata korespondencija so i vo organite na drzavnata vlast. Sledstveno, edinstvenata ustavno mozna sluzbena upotreba na drugi jazici e samo vo edinicite na lokalnata samouprava, uslovena so nad 20% govoriteli na jazik nadvor od sluzbeniot makedonski jazik, no - bez pravo na takvite govoriteli so toj jazik da opstat so drzavnite organi i tela.

Od seto proizleguva deka cenzusot od 20% govoriteli vo drzavata e resavacki faktor za dvojazicnosta i za drugite soodvetni prava i dolznosti na gragjanite, no i za obvrskite na drzavnite vlasti sto proizleguvaat od toa.

II. Predocuvajki ja jazicnata situacija vo Republika Makedonija, vrz osnova na analizata na podatocite vo publikaciite za definitivnite rezultati od izvrseniot Popis na naselenieto, domakinstvata i stanovite vo 2002 godina, objaveni od Drzavniot zavod za statistika vo maj 2004 godina, Sovetot za makedonski jazik konstatira deka objavenite podatoci vo odnos na jazikot i na brojot na negovite govoriteli ne soodvetstvuvaat so realnosta.

Sovetot posebno ukazuva na eklatantnite slabosti sto se pokazani vo odnos na popisot na islamiziranite Makedonci. Tie gragjani dosega od popis vo popis razlicno se imaat deklarirano: Makedonci, Makedonci muslimani, Turci, Muslimani, Neopredeleni, Jugosloveni, Albanci. Sega tie recisi vo celost se pretstaveni kako Albanci i samo delumno kako Turci i pritoa - so majcin jazik albanski ili turski. Opsto e poznato deka tie zboruvaat samo na svojot makedonski, nivnite deca i deneska ucat glavno vo makedonski ucilista, a celata duhovna kultura (obredite i obicaite i celokupnoto bogato usno narodno tvorestvo) odiskoni ja kultiviraat isklucivo na rodniot makedonski jazik. A stanuva zbor za edno kompaktno naselenie od nad 100.000 gragjani.

III. Kako ilustracija na evidentiranite podatoci za izjasnuvanjeto po nacionalnata pripadnost i po majciniot jazik ke navedeme samo nekolku primeri zemeni od posledniot Popis na naselenieto vo nekoi "torbeski" sela za koi so sigurnost se znae deka ne zboruvaat ni albanski ni turski:

Labunista: vkupno 5.936 ziteli, od niv se: 371 Makedonci, 4.288 Albanci, 879 Turci i 362 drugi, a tie zboruvaat: 4.872 makedonski, 925 albanski, 78 turski, 3 srpski i 58 drugi jazici.

Centar Zupa: vkupno 800 ziteli, od niv se: 80 Makedonci, 4 Albanci, 714 Turci i 2 drugi, a tie zboruvaat: 94 makedonski, 4 albanski, 698 turski, 1 vlaski i 3 drugi. (So nekolku nacionalni i megjunarodni monitori vo 1999-2000 godina bese utvrdeno deka zitelite zboruvaat makedonski, a ministerot za obrazovanie po baranje na turskite partii dade resenie za otvoranje tursko uciliste, no po dolgi sudski procesi Ustavniot sud odluci da se vrati makedonskiot jazik vo Centar Zupa. Toa resenie na Ustavniot sud do deneska ne e sprovedeno!)

Golem Papradnik: vkupno 840 ziteli, od niv se: 30 Makedonci, 1 Albanec, 799 Turci i 10 drugi, a tie zboruvaat: 66 makedonski, 1 albanski, 762 turski i 11 drugi.

Mal Papradnik: vkupno 486 ziteli, a od niv se: 25 Makedonci, 455 Turci i 6 drugi, a tie zboruvaat: 42 makedonski, 3 albanski, 435 turski i 6 drugi.

DZepiste: vkupno 499 ziteli, od niv se: 105 Makedonci, 96 Albanci, 276 Turci i 22 drugi, a tie zboruvaat: 160 makedonski, 76 albanski, 262 turski i 1 drug jazik.

Debreste: 2.424 ziteli, od niv se: 169 Makedonci, 149 Albanci, 2.088 Turci i 18 drugi, a tie zboruvaat: 171 makedonski, 154 albanski, 2.081 turski i 18 drug jazik. (Seloto na poslednive parlamentarni izbori se izjasni za DUI, kako Albanci!)

Baciste: vkupno 772 ziteli, od niv se: 1 Makedonec, 756 Albanci i 15 drugi, a zboruvaat: 1 makedonski, 755 albanski, 1 srpski i 15 drug jazik. (So resenie na Ministerstvoto za obrazovanie vo 1992 godina makedonskoto uciliste se pretvori vo albansko!)

Plasnica: vkupno 2.288 ziteli, od niv se: 2 Makedonci, 7 Albanci, 2.250 Turci i 29 drugi, a tie zboruvaat: 17 makedonski, 7 albanski, 1.117 turski i 13 drugi.

Dolno Kolicani: vkupno 1.510 ziteli, od niv se: 1 Makedonec, 1 Albanec, 1.507 Turci i 1 drug, a tie zboruvaat: 6 makedonski, 1 albanski, 1.502 turski i 1 drug jazik.

Jelovjane: g o r a n s k o selo so vkupno 599 ziteli, od niv se: 5 Makedonci, 40 Albanci, 539 Turci, 8 Bosnjaci i 7 drugi, a tie zboruvaat: 48 makedonski, 30 albanski, 512 turski, 2 srpski, 2 bosnjacki i 5drugi.

Urvic: g o r a n s k o selo so vkupno 756 ziteli, od niv se 1 Makedonec, 113 Albanci, 640 Turci i 2 drugi, a tie zboruvaat: 2 makedonski, 113 albanski, 640 turski i 1 drug jazik.

IV. Vakvite popisni rezultati bezdrugo pokazuvaat sosem poinakva slika na jazicnata situacija vo Republika Makedonija. Zatoa Sovetot za makedonski jazik se cuvstvuva odgovoren da ukaze deka toa ke dovede do seriozni posledici ne samo vo sferata na opstestveno-politickite odnosi i unitarnosta na drzavata, tuku i vo ekonomskite, kulturnite, naucnite i institucionalnite i megjuetnickite relacii, osobeno vo odnos na statusot i upotrebata na sluzbeniot makedonski jazik sto veke e vo faza na rigorozno otstapuvanje. Zatoa Sovetot preporacuva da se preispita faktickata sostojba na terenot na site mesta kade sto ziveat islamizirani Makedonci da se verificira nivniot govoren majcin jazik za da moze na toj nacin objektivno i tocno da se utvrdi brojot na govoritelite na makedonski jazik i egzaktno i so zakon da se opredeli koj drug jazik (kade i koga) moze da ima status na sluzben jazik. So toa vsusnost vrz trajni osnovi ke se ovozmozi perspektivniot miren i bezbeden ustaven razvoj na nasata zemja kako unitarna gragjanska evropska drzava.

Inaku, zagarantiranosta na slobodata na upotrebata na majciniot jazik vo Republika Makedonija, kako golema demokratska pridobivka, kako i slobodnoto izjasnuvanje na sekoj nas gragjanin vo opredeluvanjeto na svojata nacionalna pripadnost, ne moze da se ostvaruva so obezlicuvanje na govorniot majcin jazik. Vo toa e i smislata na voveduvanjeto vtor sluzben jazik - za da mozat gragjanite polesno da komuniciraat so instituciite i na toj jazik da ja odgleduvaat svojata kultura, a ne vo nasilno zgolemuvanje na brojot (procentnata kvota) za po sekoja cena da se zdobie status na sluzben jazik. Takov moze da bide edinstveno majciniot govoren jazik, a ne jazikot na etnickata zaednica za koja govoritelot partisko-politicki se opredelil. Jazicniot identitet e radikalno porazlicen od politickiot. Zatoa jazicniot identitet, t.e. brojot na govoritelite na eden jazik, moze da go opredeluva kriteriumot za voveduvanje vtor sluzben jazik vo drzavata. Ako makedonskiot ne se kultivira, tuku politicki se onevozmozuva i se istisnuva, toa vo istoriska perspektiva ke dovede do stesnuvanje na jazicnata difuzija i do obespravuvanje i onevozmozuvanje na opstanokot na makedonskiot jazik vo edinstvenata drzava na Makedoncite.

Koga se zboruva za kulturnite, konfesionalnite i politickite prava na malcinskite etnicki zaednici, koi vo Republika Makedonija se na najvisoko nivo vo sporedba so onie sto tie gi imaat vo sosednite zemji, treba postojano da se ima predvid deka Makedonija ne e svetski isklucok na "multietnicka" drzava, nitu pak e predizvikano od realni potrebi postojanoto insistiranje deka albanskata etnicka zaednica pretstavuva tolku broen i katastarski monoliten etnokulturen kolektivitet sto bi imal moznost za nekakvo bipolarno federiranje so makedonskiot narod ili pak za secesionisticki stremez za fizicko separiranje i obedinuvanje so drugi drzavi. Naprotiv, treba da jaknat stremezite za da moze pravata i slobodite na etnickite zaednici da bidat vo funkcija na unitarniot karakter na drzavata i da se dostigne visok stepen na harmonizacija na odnosite megju site gragjani vo nea.

<-----      [ ^^na pocetok ]



================[ Hronomer ]================

Internet eProekt - R. Makedonija ISSN # (naskoro)
Copyright 2005, Avizo MC - Zastiteni prava.

==============================


Hronomer
info@avizo-mc.com
ICQ Instant Messenger: 154713823

Warning: more fun to come.