Nedelna poraka:

Ne im ja podaruvajte vasata doverba na onie za koi znaete deka znaat, umeat i mozat. Takvite ne primaat podaroci. Dajte im ja vo mera sto ja zasluzuvaat.

Hronomer

Godina I, Broj 3 - 08/12 mart 2005

[ vreme na citanje 15 min. ]

#     SODRZINA:
+---------------------------------------------------------+


+---------------------------------------------------------+

-----------------------------------------------
Na 13.03.2005 Lokalni izbori 2005
-----------------------------------------------
Potsetnik

Spored novata terirorijalna organizacija na edinicite na lokalnata samouprava, izborite ke se sprovedat vo 84 opstini plus gradot Skopje, za cii gradonacalnicki mesta ke se natprevaruvaat vkupno 379 kandidati. Pravo na glas imaat 1.711.000 gragjani zapisani vo edinstveniot izbiracki spisok.

Vo prviot izboren krug za gradonacalnik ke bide izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo glasovi, dokolku na izborite izlegle edna tretina od vkupniot broj izbiraci vo opstinata.

Vo slucaj nieden od kandidatite da ne go dobie potrebnoto mnozinstvo vo prviot krug, vo vtoriot ke se izbira pomegju dvajcata kandidati sto dobile najmnogu glasovi, a pobednik ke bide onoj koj ke osvoi poveke glasovi.

Sovetnicite ke se izbiraat vo eden krug spored proporcionalniot model. Vkupniot broj clenovi na sovetot vo opstinite ke zavisi od brojot na zitelite.

Izbirackite mesta v nedela ke bidat otvoreni od 7 do 19 casot. Za da go ostvarat svoeto glasacko pravo izbiracite so sebe treba da ponesat vazecka licna karta ili pasos.

Na lokalnite izbori mozat da glasaat lica drzavjani na Republika Makedonija, koi imaat napolneto 18 godini i postojano zivealiste vo opstinata kade sto se odrzuvaat izborite. Licata na koi so sudska odluka im e odzemena delovnata sposobnost nemaat pravo da glasaat.

Glasanjeto e licno i tajno. Ne se glasa pred drugi, duri i ako se clenovi na semejstvo ili prijateli. Postoi samo eden isklucok. Glasacot, koj poradi fizicki nedostatok ili nepismenost ne e vo moznost da glasa moze da pobara pomos pri glasanjeto.

Po vleguvanjeto vo glasackoto mesto izbiracite dobivaat dve glasacki livcinja. Edno e za clenovi na sovetot na opstinata, a drugoto za gradonacalnik. Izbiracite vo Skopje, ke dobijat i dve dopolnitelni glasacki livcinja, ednoto za gradonacalnik na grad Skopje, a drugoto za clenovi na sovetot na grad Skopje.

Izbiracite koi na denot na glasanjeto ne se vo mestoto na svoeto zivealiste poradi otsluzuvanje na voeniot rok ili se na voena vezba, ili pak se naogjaat na izdrzuvanje kazna zatvor ili se vo pritvor, glasaat na 12 mart - eden den pred denot opredelen za glasanje, vo voenata edinica, organizacijata, ustanovata ili edinicata odnosno vo kazneno popravnite domovi.

Izbirackite odbori zapisnikot so drugiot izboren materijal go dostavuvaat do izbornite komisii vo rok od pet casa po zavrsuvanjeto na glasanjeto. Izbirackiot odbor vednas po zavrsuvanjeto na dejstvijata gi objavuva i istaknuva sumiranite rezultati od izvrsenoto glasanje na glasackoto mesto.

Izbornite komisii se dolzni vo rok od 24 casa po dobivanjeto na izborniot materijal od izbirackite odbori da gi objavat prvicnite rezultati od izborite i da gi istaknat na oglasna tabla vo opstinata, kako i da im gi soopstat na javnite glasila.

Oficijalnite rezultati za izborite izbornite komisii gi objavuvaat najdocna vo rok od tri dena od konecnoto zavrsuvanje na izborite.

Drzavnata izborna komisija e dolzna vo rok tri dena od denot na odrzuvanjeto na izborite da gi objavi vkupnite oficijalni rezultati od sprovedenite izbori za gradonacalnici i sovetnici.

Lokalnite izbori ke gi sledat 5.192 domasni i 393 stranski nabljuduvaci.

Od serijata intervjua vo ramkite na proektot 'Crvena linija na demokratijata' od strana na nevladinata organizacija 'Gragjanski pateki', so poddrska na Svajcarskata amabasada vo Republika Makedonija

Darko Aleksov, Pretsedatel na Gragjanskata asocijacija 'Most':

'Ucestvoto na nevladinite organizacii vo procesot na izbori se pokaza kako pozitivno, posebno vo odnos na sozdavanje na balans i sprecuvanje na seto ona sto ucesnicite vo izbornite kampanji mozat da go zloupotrebat. Podobruvanjeto na izbornite procesi nesomneno e povrzano so ucestvoto na gragjanite vo istite'.

Pece Talevski, Direktor na 'OHO':

'Politickite partii se glavniot izvor na neregularnosti. Pocnuvajki od kampanjite, preku koi se sozdava atmosfera so imperativ deka protivnicite mora da se pobedat po sekoja cena, zaklucno so samiot den na glasanje koga ja pokazuvaat maksimalnata kreativnost kako bez fer plej da se dobie uste nekoj glas'.

Zoran Jacev, Direktor na 'Transparentnost Makedonija':

'Maksimum sredstva koi mozat da se potrosat po glava na glasac od strana na edna partija se 15 denari. Makedonija ima glasacko telo od 1.700.000 lica, odnosno po 15 denari okolu 25,5 milioni denari ili okolu 415.000 evra. Vo site izbori dosega se trosat nesporedlivo poveke pari od toa. Seriozna kampanja kakva sto dosega gledavme vo Makedonija cini milion i pol evra i toa samo spored merlivite parametri: pojavuvanje na televizija, radija, penkala, bilbordi, mitinzi, zapalki, maici, kapi, znaminja itn. Pritoa ne se zemeni predvid sredstvata koi se trosat, a ne se gledaat t.e. ne se reklami. Toa e davanje na pari na lugje za glasanje, kupuvanje maslo, brasno i slicno. Partiite treba da se magionicari za da gi spustat tie milion i pol evra. Toa sepak ne e mnogu zagrizuvacko, bidejki ako nekoj veruva vo niv i gi poddrzuva, neka im gi dade parite. Zagrizuva zosto im gi davaat parite. Iskluciva pricina e korista koja od toa moze da se dobie. Toa e biznis investicija. Biznis interesite investiraat pari vo politickite partii i ocekuvaat deka najrealno tie pari ke im se vratat i toa ne vo istiot iznos, tuku se ocekuva zarabotka sekogas pogolema od onaa koja se ostvaruva so redovno vrtenje na tie pari. Sleduva serija negativni posledici. Edinstven nacin za vrakanje na parite e da im se ovozmozi popovolna polozba na tie, pravni ili fizicki lica, vo: javnite nabavki, koncesiite, dozvolite, plakanjeto na danok ili plakanjeto na carinite. Direktno od toa proizleguva korupcija i krsenje na zakonite. Ako nekoj se prijavi na tender i treba da ponudi stoka za eden milion, za da mu se vratat tie 100.000 evra, treba da zeme 1 milion i 100.000 evra. Znaci ke bide poskap od onie sto ne ja finansirale partijata. A za da mu se platat tie pari ke mora da se prekrsi zakonot. Tie pari skoro po pravilo se davaat vo kes, a ne na smetka. Za da gi imate parite vo kes treba da go izbegnuvate danokot, sto direktno go pottiknuva neplakanjeto danok. Treta i alarmantna rabota e koj raspolaga so tie pari? Toa se firmi koi rabotat na rabot na zakonitosta ili vo sivata zona, ili se bukvalno kriminalni pari. Toa sozdava seriozna vrska megju politikata i lugje so kes pari. Nus produkt na favoriziranjeto na odredeni firmi e unistuvanje na konkurentnosta na stopanstvoto. Ako mu davaat pari na nekoj povisok so cena za da mu gi vratat parite, sto so firmite koi nudat povisok kvalitet. Direktno se rusi pazarnoto stopanstvo'.

Oven Masters, ekspert na Sovetot na Evropa:

So isklucok na nekolku skandinavski drzavi, poveketo zemji moraat da prezemat akcija za da go zgolemat ucestvoto na zenite vo izborite i politikata voopsto. Toa treba da bide napraveno preku zgolemuvanje na svesta vo politickite partii za vrednosta na zenskata participacija vo drzavnata i lokalnata vlast. Mnogu e vazno kolku glasovi politickite partii mozat da dobijat, pridobivajki gi glasovite na zenskata populacija. Ova se razbira znaci deka zenite ke igraat realna uloga vo strukturata na nivnata politicka partija. Naedno, od vitalno znacenje e nevladinite i zenskite organizacii da dobivaat informacii, pa duri i obuka za da mozat da go realiziraat nivniot potencijal vo postignuvanje na vodecki pozicii vo lokalnite i drzavnite vlasti. Vo odnos na ova Makedonija e primer za ostanatite drzavi na Balkanot.

Idzet Memeti, Naroden pravobranitel na Republika Makedonija:

'Mislam deka kaj nas ima potreba od obuka na gragjanite vo nasoka na zapoznavanje so izbornite prava. Zatoa smetam deka vo idnina treba da se razvijat proekti so koi gragjanite popodrobno ke se zapoznaat so su?tinata i znacenjeto na pravoto na glas. Imam vpecatok deka na?ite gragjani smetaat deka pravoto na glas nim mnogu malku im koristi, so sto se blizime kon granicata na minimalna motivacija - pojava ?to treba da zagrizuva zatoa ?to samo preku toa pravo gragjanite mozat da ja prenesuvaat vlasta i da odlucuvaat komu ke mu ja doveruvaat.

Zakonskata regulativa e bitna, no bitno e i nejzinoto poznavanje, pocituvanje i sproveduvanje. Samo preku jasna i precizna zakonska regulativa moze polesno da se za?titat i ostvaruvaat slobodite i pravata na gragjanite'.

Zoran Tanevski, Portparol na Drzavnata izborna komisija na RM:

'Dosega sorabotkata so nabljuduvacite i novinarite e na zavidno nivo. Otkako sum portparol postojano im stojam na raspolaganje na kolegite novinari za site potrebni informacii. Po potreba mozat da kontaktiraat i so pretsedatelot na DIK i so clenovite, a podatoci dobivaat i preku oficijalnata veb stranica. Sto se odnesuva na nabljuduvacite, tie sekogas go pocituvale Kodeksot za odnesuvanje i DIK ne bila dovedena vo situacija da mora nekomu da mu ja odzema akreditacijata. Inaku, site zainteresirani sto gi ispolnuvaat zakonskite uslovi za nabljuduvanje bez problemi dobivaat akreditacii. Vo odnos na poedinecni slucai nekoj izbiracki odbor da ne im dozvoluva na nabljuduvacite da si ja vrsat rabotata, DIK vednas kontaktira so pretsedatelot na Opstinskata izborna komisija i brzo se resava problemot'.

Frode Mauring, Visok pretstavnik na UNDP vo Makedonija:

'Sto se odnesuva do predizbornata kampanja, generalno gledano, taa e informativna i pozitivna. Mnogumina od gradonacalnicite go naglasuvaat patot kon integracija vo Evropskata Unija, i ova e odlicno. No, bidejki veke postoi konsenzus vo zemjata po ova prasanje, toa ne e nesto sto ke napravi na eden gradonacalnicki kandidat da se gleda mnogu poinaku otkolku na drug. Ona sto bi napravilo pogolema razlika e stavanje na pogolem akcent i obrnuvanje na pogolemo vnimanie na lokalnite prasanja, bidejki tokmu lokalnite prasanja se tie sto najmnogu gi tangiraat gragjanite'.

Lorens Batler, ambasador na SAD, od intervjuto za spisanieto 'Lobi':

'Lokalnite izbori se posledni pred clenkite na NATO da resat prvo dali prosiruvanjeto na Alijansata ke se sluci idnoto leto i vtoro dali Makedonija ke bide kandidat za clenka. Ova se posledni izbori pred EU da go isprati svoeto mislenje na odgovorite na Prasalnikot. Svetot, Brisel i drugite glavni centri ke nabljuduvaat sto ke se sluci na lokalnite izbori. I tie ke minat dobro. Prasanje e megju dobri izbori ili odlicni.

Ako sakate sengen vizi, clenstvo vo EU, clenstvo vo NATO, togas nemojte da trpite mediokriteti i korupcija.

>----- komentar:

Zavrsi prviot cin od dramuletkata narecena 'Lokalni izbori 2005', a vo koja, normalno, najbrojni se statistite, no ne e za potcenuvanje nitu epizodistite. Bojot na glavnite akteri (a voopsto nema da zgresime ako gi nareceme i artisti, kako sto gresat site onie sto artistite gi narekuvaat akteri) e standarden, recisi ist kako i na koi bilo drugi izbori (varira vo zavisnost od procesot na raznebituvanje i obedinuvanje na opozicijata).

Prv cin: prv del od predizbornata kampanja. Vtor cin: prv krug na glasanje. Tret cin: vtor del od predizbornata kampanja. Cetvrti cin: vtor krug na glasanje. Petti cin: izbrani gradonacalnici i sovetnici. Sesti i posledeni cin: praktikuvanje na decentraliziranata lokalna vlast.

Dramuletka: ne e drama zatoa sto nema dramaticni momenti, osobeno ne zaplet i kulminacija, osven ako ne se javat problemi so 'procedurata' i organizacijata. A i zatoa sto e 'dramaticna' najmnogu za borcite za vlast na 'drzavno' nivo, mnogu pomalku (osven na licen plan) za samite ucesnici- kandidati, a voopsto ne e za glasackoto telo. Imeno, spored anketite i sondazite vo poslednite desettina godini, glasackoto telo e ramnodusno, apaticno, pasivno, nezainteresirano, i vo se pomal broj izleguva na izbori.

Da se izleze vo prviot krug, da se glasa ili ne i za kogo? (Za vtoriot doprva ke se prasame.) Resete otkako dlaboko i temelno ke ja proanalizirate i ocenite predizbornata kampanja, osobeno vo odnos na proverenosta (koj e rezultatot od nea?), vetuvanjata ne sto, tuku koj ke gradi i uriva (javno) za da pregradi i dogradi, celite na zdruzuvanjeto na silite za podobra Makedonija (bidejki, spored logikata, i vakva ni e dobra), i ne dali, tuku kolku so lokalcite ke dojdeme poblisku do celta.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


==============================
Reklamen prostor za nasite sponzori
==============================

+---------------------------------------------------------+
+ Prva Makedonska Audio Bibiioteka
+ "S I N E R G I J A"
+---------------------------------------------------------+

: Sega mozete i da gi "cuete" nasite knigi. :-)

"PANOPTIKUM" - audio enciklopedija za mladi i stari.

"VoxPopuli, glasot na narodot" - bogatstvoto na narodniot
zbor, um, umotvorbi od celiot svet.

"Dosie X - Dedo Gromce" - cujte sto govori dezurniot
drzaven neprijatel broj 1.

Ezopovi basni: cena 200 denari"1001 Prikazna - Ezopovi basni, kniga prva"
- za najmladite da uzivaat vo tvorestvoto na Ezop,
prikazni na koi sekogas ke se sekavame.

Ako sakate da ja cuete prikaznata "Orelot i Cavkata" kliknete ovde!.
[ 337 KB; traenje: 1.22 min ]

Prvite izdanija na nasata Audio biblioteka mozete da gi
poracate na nasite telefoni:
02/3071769; 02/3135133 ili 071/503119; 070/713973;
a sekako i pisuvajki ni nasata e-mail adresa info@avizo-mc.com

================ kraj na reklamata. ===


--------------------------------------------------------
Vo Skopje dvodneven samit za razvoj na sorabotkata vo Jugoistocna Evropa
--------------------------------------------------------

Zacuvuvanje i unapreduvanje na mirot i bezbednosta vo regionot, funkcioniranje na vistinska demokratija vo koja site gragjani uzivaat podednakvi prava i obezbeduvanje uslovi za neprecen ekonomski razvoj, se del od zaklucocite sto proizlegoa od Samitot za razvoj na sorabotkata vo JIE.

So zavrsnata deklaracija,koja proizleze od ovaa sredba, ucesnicite postavija ekonomska ramka spored koja zemjite od JIE ke go dostignat ekonomskoto nivo na razvoj na drzavite od EU. Minimum pet iljadi dolari investici po glava na zitel se potrebni za podobruvanje na infrastrukturata vo regionot za da se dostigne nivoto na EU, bese zakluceno na dvodnevniot Samit.

Prioritet e daden na realiziranje na infrastrukturni proekti so sto bi se ovozmozila megjusebna integracija na zemjite od regionot, no i nivno povrzuvanje so Evropa. Za neprecen ekonomski razvoj i sorabotka ucesnicite na Samitot smetaat deka zemjite od JIE ke moraat da prezemat soodvetni merki za namaluvanje na birokratijata i zgolemuvanje na nejzinata efikasnost, kako i za uspesna borba so korupcijata.

Ucesnicite na Samitot se dogovorija vakvi sredbi da se odrzuvaat ednas godisno vo razlicna zemja od regionot na JIE, so cel da se dava kontinuiran pridones za zajaknuvanje na sorabotkata i ostvaruvanjeto na zaednickite celi.

>----- komentar:

Ocenkite za Samitot vo Skopje ke se davaat doprva, no prvicnite se deka sostavot na ucesnicite bese pod 'ocekuvanoto nivo', a porakite i preporakite sto mozea da se slusnat ne bea nisto novo, tuku, naprotiv, 'malku poveke' razocaruvacki za zemjite od Zapaden Balkan. Od toa deka jasno bese doveden ' vo prasanje' Koridorot 8, do uslovite -standardite koi tie treba da gi ispolnat za da i se doblizat na EU (ne vo bliska idnina da stanat i nejzini clenki).

<----- kraj na komentarot      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Tribina za rodovata ramnopravnost vo Makedonija
---------------------------------------------

Makedonija moze da bide zadovolna od ona sto go postignala vo izminatite godini vo odnos na polovata ramnopravnost, imajki gi predvid zgolemeniot broj na zeni vo politikata i pogolemiot broj doneseni zakoni so koi se regulira ovaa oblast, no naporite sepak treba da prodolzat i vo idnina za da se postignat uste podobri uslovi za zivot i rabota na zenite.

Ova se stavovite na poveketo ucesnici na tribinata "Rodova ramnopravnost-postignuvanja i predizvici", sto vo Skopje ja organizirase Makedonskoto zensko lobi.

Konkreten rezultat: do osnovanjeto na Makedonskoto zensko lobi, pred pet godini, bea izbrani zeni samo 6,4 procenti na drzavno i 8,4 na lokalno nivo. Sega ima 18, 4 procenti izbrani zeni vo makedonskiot Parlament, a na lokalnite se ocekuva i tolkav, ako ne i pogolem procent na izbrani sovetnicki, odnosno pogolem procent na izbrani gradonacalnicki od minatata godina.

<-----      [ ^^na pocetok ]


------------------------------------------------
Ucestvo na delegacija na SOZM na Sesija vo Njujork
------------------------------------------------

Makedonija ima mnogu napraveno za unapreduvanje na pravata i polozbata na zenata, no vo idnina treba da se nasoci kon sproveduvanje vo praktika na veke donesenite zakonski resenija, podobruvanje na ekonomskata sostojba na zenata, edukacija na ruralnata zena, kako i da prodolzi so nejzino politickoto jaknenje odnosno pogolemo ucestvo vo politikata.

Ova se nasokite koi ke gi sledat Sojuzot za organizacija na zenite na Makedonija i NVO Novinari za zastita na prava na zenite i decata, a koi gi utvrdile po steknatite iskustva pri ucestvoto na 49-ta Sesija za statusot na zenata, sto izminatite deset dena se odrza vo sedisteto na ON vo Njujork.

Na Sesijata bile doneseni dve dekalaracii - ednata za ekonomsko jaknenje na zenata, a drugata za sprecuvanje na trgovijata so zeni, vo koja se predviduvaat kazni i za korisnikot na uslugata, osven kaznite za storitelot na delo.

>----- komentar:

Da, Makedonija moze da bide zadovolna od postignatoto vo odnos na polovata ramnopravnost, no ne treba. Postignatoto vo politikata, konkretno ucestvoto na drzavno i lokalno nivo na vlasta, ne e reper za toa. Statusot na zenata vo opstestvoto mnogu poveke i porealno se meri uslovite za zivot i rabota. Na primer, moze li Makedonija da bide zadovolna od brojot na zeni koi rabotat 'na crno' (osobeno vo tekstilnata industrija)?

Od druga strana, tokmu uslovite ili, voopsteno, statusot na zenata vo edno opstestvo (ili drzava), pokonkretno nejzinata ekonomska pozicija i zloupotrebata (trgovija so zeni) , se kriteriumite vo svetot za ocenka na postignatoto.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Zazivuvanje na Starata skopska carsija
--------------------------------------------------

Preliminarno se odobreni nad 60 procenti ili 885.926 evra od vkupnata vrednost na proektite za revitalizacija na Starata skopska carsija.

Del od donaciite bile najaveni uste vo fazata na izrabotka na proektite, no ima i dopolnitelni odzivi.

Gradot Skopje ke prodolzi so proektot za sanacija na fasadite i za osvetluvanje na Carsijata sto se predviduva da ima pristap od 12 vleza. Vo faza na razgleduvanje e i moznosta za ucestvo vo sanacijata na del od hotelot Sar, sto ke ja prezeme Ambasadata na Norveska.

Na listata na donatori e i Ambasadata na Francija koja go potvrdila vklucuvanjeto vo proektot za turisticko obelezuvanje na Starata carsija. Taa ke go finansira i angaziranjeto na francuski eksperti za stari gradovi koi ke pomognat za restavracijata na eden star objekt. Interes za ucestvo vo proektot za turistickoto obelezuvanje pokazal i kandidatot za gradonacalnik na Skopje, Trifun Kostovski, za sto najavil deka ke se izjasni po zavrsuvanje na kampanjata za lokalnite izbori.

Makedonskiot centar na umetnosti vo Njujork celosno ke ja pokrie finansiskata konstrukcija za revitalizacija na fontanata vo Kursumli An, a Fondot na holokaustot na Everite na Makedonija fontanata pred Cifte Amamot.

ATA - Makedonija se obvrzala da go prezeme vnatresnoto ureduvanje na sedisteto na Zdruzenieto na zeni domakinki, a IK - Banka ke sanira objekt na ulicata Samoilova.

Programata za razvoj na ON (UNDP) se uste ja razgleduva moznosta da se vkluci vo poveke proekti so koi ke se obezbedi namaluvanje na siromastijata kako vo onie od infrastrukturata, hortikulturata, sanacijata i zanaetite. UNDP ke bide pokrovitel i na postapkata za vklucuvanje na Starata skopska carsija vo listata na objekti pod zastita na UNESKO sto se ocekuva da zapocne na krajot od godinava ili na pocetokot od idnata.

Vo momentov se raboti na sanacijata na nekolku ulici, na ureduvanjeto na potegot od crkvata "Sveti Spas" do Mustafa Pasinata dzamija i tekstilnata rabotilnica vo organizacija na Asocijacijata za kultura IKON. Zapocnato e i proektiranjeto na Art Bazarot i Kapan An za sto sredstva obezbedi Stopanska banka, a realizacijata na proektot ke ja pomognat Svetska banka so kredit i holandskata Ambasada so grant.

Programata za revitalizacija e so vkupna vrednost od 1.522.115 evra. Najgolemiot del vo visina od 879.300 evra se nameneti za osum proekti od arhitekturata, konzervacijata i revitalizacijata, okolu 466 iljadi evra za stari zanaeti, 166 iljadi evra za kulturna reanimacija i 10 iljadi evra za Zakonot za starata skopska carsija.

>----- komentar:

So koja dinamika ke se odviva revitalizacijata na Starata skopska carsija ne zavisi samo od obezbedenite sredstva za odobrenite proekti. Interesno, vo tekot na predizbornata kampanja od kandidatite za gradonacalnik na Skopje ne cuvme za 'podetalen' angazman na ovoj plan (i vo natamosnoto obezbeduvanje na donacii i vo realizacijata na proektite, uste pomalku za nekoi novi osven predvdenite. Konkretno, sigurno ke dobiese 'glas poveke' onoj kandidat koj, na primer, ke ponudese konkretni proekti za kulturna reanimacija na Carsijata.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


==============================
Reklamen prostor za nasite sponzori
==============================
+
+
+
: Sega mozete da dobiete i BESPLATNA Veb stranica.

Magma Sistemi go poddrzuva proektot "Makedonija na
Internet" na Centarot za razvoj na pretpriemnistvoto i
maliot biznis "ESNAF" od Skopje, i vo negovite ramki
izrabotuva BESPLATNI Veb stranici za makedonskite
pretpriemaci i nevladini organizacii (NVO).

Javete se na eden od nasite telefonski broevi ili pratete
e-mail za da se dogovorime. :-)

: Magma Sistemi
: Veb Dizajn Studio
: +389 (02) 3135133
: +389 (071) 503119
: E-mail: info@magmasitemi.com
: Web: www.magmasistemi.com
: ICQ: 154713823

+---------------------------------------------------------+
P.S. Denes i ne e taka tesko da se napravi veb stranica, a
uste polesno da se postavi i ima sopstvena Veb stranica.
Tesko e da se dobie "vistinska", profesionlano izrabotena
Veb stranica.
================ kraj na reklamata. ===


--------------------------------------------------
Na Saemot na informaticka tehnologija i telekomunikacii vo Hanover dve makedonski kompanii
--------------------------------------------------

Na Megjunarodniot saem za informatickata tehnologija i telekomunikacii sto se odrzuva vo germanskiot grad Hanover so noviteti vo ovaa oblast ucestvuvaat 6.270 kompanii od 60 zemji od celiot svet pretstaveni vo 27 hali.

Glavna vizija na ovoj saem ne e promoviranje na novite proizvodi i dostignuvanjata vo ovaa oblast, tuku obezbeduvanje edno konkretno resenie vo eden zaednicki sistem od trite osnovni procesi na informatickata tehnologija, kako sto e biznisot, telekomunikaciite i digitalnata oprema.

Proizvoditelite - ucesnici na CeBIT-2005 se stremat kon edna perspektiva kako da se razvie idniot digitalen svet sto znaci kompjuterot, internetot i mobilnata telefonija da se spojat vo eden proizvod preku edna mreza na inteligencijata.

Na CeBIT - 2005 najznacajnoto mesto so najnovite dostignuvanja vo ovaa oblast go imaat aziskite zemji od kade se pretstavija 1.700 kompanii so 770 noviteti vo informatickata tehnologija i telekomunikaciite.

Na svecenoto otvoranje na saemot CeBIT - 2005 germanskiot kancelar Gerhard Sreder najavi deka negovata Vlada planira do krajot na 2010 godina vo informatickata tehnologija da investira okolu 100 milijardi evra.

Na godinesniov saem vo Hanover so svoi noviteti se prezentiraat i dve kompanii od Makedonija "Peksim" i "Neokom".

Saemot ke bide otvoren do 16 mart, a se ocekuva da bide poseten od okolu dva milioni posetiteli od celiot svet.

>----- komentar:

Dobro e sto na golemiot Saem vo Hanover prisustvuvale barem dve kompanii od Makedonija. A ako nemase niedna? Zosto e dobro? Pa, ne poradi drugo, tuku samo kolku da se bide prisuten i nesto da se doznae, nauci, mozebi i donese i prodade (primeni) kaj nas vo 'naredniot period'. Prasanje do premierot Buckovski i Vladata: Kolku ve 'predizvika' najavata na Sreder za investicii na Germanija vo informaticka tehnologija do krajot na 2010 godina vo visina od, ni pomalku ni poveke, okolu 100 milijardi evra?

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Od otvoranjeto na Kulturno - informativniot centar na Bugarija vo Skopje
--------------------------------------------------

Centarot go promoviraa pretsedatelite na Makedonija i na Bugarija Branko Crvenkovski i Georgi Prvanov, a negovoto otvoranje e vo soglasnost so Spogodbata potpisana vo april 2003 godina, za reciprocno otvoranje centri na kulturata vo Makedonija i vo Bugarija.

Celta na centrite e afirmacija na kulturata i tradicijata na Makedonija i Bugarija, razmena na iskustva i poneposredno zapoznavanje na gragjanite od dvete zemji so kulturnite obelezja na sosednata drzava.

Branko Crvenkovski: "So otvoranje na bugarski kulturno-informativen centar vo Skopje i na makedonski kulturno-informativen centar vo Sofija jasno se demonstrira otfrlanjeto na balkanskite stereotipi i praktikuvanjeto na evropski normi i vrednosti vo nasite bilateralni odnosi".

Georgi Prvanov: "Dolgo vreme sporevme za kulturata i istorijata i dojde vreme da pokazeme deka vo ovie oblasti zaednickite nesta se povazi od nestata sto ne razlikuvaat".

>----- komentar:

Ke bide osobeno interesno da se sledi (vnimatelno) kolku idnite aktivnosti na Centarot ke prestavuvaat 'otfrlanje na stereotipite' i afirmacija na 'zaednickite nesta'.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Roman na godinata za 2004 na 'Utrinski vesnik': 'Kuklite na Rosica' od Olivera Nikolova
--------------------------------------------------

"'Kuklite na Rosica' e roman so specificen soodnos megju faktot i fikcijata. Bezmalku so naucnicka predanost Olivera Nikolova sledejki gi faktite i poznatite podatoci i dokumenti za dvizenjeto na vidnite Makedonci od krajot na 19 vek vo Sofija uspeva fikcijata da ja sprovre so vrednata igla na svojata retka raskazuvacka darba", se veli vo odlukata na zirito.

Taa vo romanot naslikala licnosti kako Goce Delcev, Prlicev, Pulevski, Cepenkov, Sapkarev...

"Za naseto poblisko minato se uste projavuvame zalna nebreznost da go osvetlime i razgatneme, a toa ne opredeluva nas i nasata opstojba. Treba da pocneme da go istrazuvame naseto minato za koe postojat materijali. Jas so romanot go napraviv toj obid i toa e mojot mal pridones", rece laureatot na nagradata Olivera Nikolova na konferencijata za pecat.

Vo izminatite pet godini, otkako e vostanovena, dobitnici na nagradata "Roman na godinata" na "Utrinski vesnik" bea pisatelite Slobodan Mickovik, Venko Andonovski, Dimitar Basevski, Goce Smilevski i Milovan Stefanovski.

>----- komentar:

Ja podlvekuvame citiranata izjava na Nikolova, za nejziniot pridones so romanot vo osvetluvanjeto i razgatnuvanjeto na naseto minato, koe ne opredeluva i nas i nasata opstojba.Ne gi slusajte nasite politicari koga vi poracuvaat 'da go ostavime minatoto i da se svrtime kon idninata'. Tie se takvi kakvi sto se (nikakvi i sekakvi) tokmu poradi 'ostavanjeto na minatoto'. Neizostavno procitajte gi 'Kuklite na Rosica' od Olivera Nikolova.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Strumicki megjunaroden karneval
--------------------------------------------------

So tradicionalniot maskenbal, na koj ceremonijalno ke bidat izbrani princot i princezata vo Strumica zapocna godinesniot karneval, koj se odrzuva vo znak na navestuvanjeto na proletta i na praznikot "Trimeri", odnosno na pocetokot od golemiot predveligdenski post.

Spored programata na Gradskiot komitet na Federacija na svetskite karnevalski gradovi, detskiot karneval ke se odrzi utre (nedela), a glavniot spektakl vo vtornik vecerta na 15 fevruari. Sledniot den, karnevalskite svecenosti ke bidat zaokruzeni so tradicionalnite trimerski obicai, koga se prireduvaat razni obicajni ceremonii vo domovite na armasanite (svrsenite) devojki.

>----- komentar:

So netrpenie ocekuvame da vidime, megju drugoto, i maski na nasi pooliticari na Strumickiot karneval (barem nekoja- nekoi). Za da ni ja 'navestat' proletta.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Diplomatska aktivnost na Grcija za resavanje na sporot so imeto na Republika Makedonija
--------------------------------------------------

Grckiot zamenik-minister za nadvoresni raboti Janis Valinakis otpatuva vo NJujork i Vasington za da se sretne so specijalniot pretstavnik na ON Metju Nimic i so visoki funkcioneri od Sovetot za bezbednost na ON so koi ke razgovara za sporot okolu ustavnoto ime na Republika Makedonija, objavi atinskiot vesnik "Vima".

Vesnikot citira diplomatski izvori vo Atina spored koi "makedonskata strana prodolzuva da bara resenie na problemot preku 'dvojna formula za imeto', edno ime vo odnosite so Grcija, a vtoroto ustavno ime Republika Makedonija za ostanatite zemji".

"Vima" tvrdi deka Vasington go poddrzal makedonskoto baranje za 'dvojna formula', "i pokraj toa sto SAD oficijalno tvrdat deka ja poddrzuvaat procedurata sto vo momentov se odviva vo ON i oti se za iznaogjanje opstoprifatlivo resenie na sporot so Grcija".

Grckiot vesnik "Elefterotipija" citira grcki izvori spored koi zelbata na grckata strana e sto e mozno pobrzo da go resi ova prasanje zatoa sto Vasington ne saka sporot da ostane otvoren koga e otvoreno i prasanjeto za statusot na Kosovo, a vtoro, zatoa sto se se poistaknati zelbite na parlamentite na evropskite zemji da go usvojat imeto Makedonija.

>----- komentar:

Diplomatska aktivnost na Grcija. Bidete sigurni deka stanuva zbor za ofanziva? A kakva e, ili kakva ke bide makedonskata? Defanziva? Vo sekoj slucaj, ona sto se premolcuva od 'nasa strana' e deka kaj Grcite nitu 'igralo', nitu 'ke igra' tn. 'dvojna formula' za imeto.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Kako se bori Kina protiv korupcijata
--------------------------------------------------

Vo tekot na 2004 godina Kineskite vlasti uapsile poveke od 80 iljadi drzavni sluzbenici po obvinenija za korupcija, soopstija parlamentarni izvori koi dosle do izvestajot na glavniot obvinitel Zja Cunvan.

Uapsenite za korupcija pretstavuvaat osum procenti poveke otkolku prethodnata godina. Vo 2004 godina poradi korupcija bile uapseni 11 ministri i guverneri, sto e za cetvorica poveke otkolku vo 2003 godina.

Izvestajot na glavniot obvinitel bese prezentiran na godisnata sesija na Sekineskoto sobranie na narodnite pretstavnici.

>----- komentar:

Zabelezliva e brojkata od uapseni 11 ministri i guverneri (za 80-te iljadi drzvni sluzbenici da ne pravime muabet). Sto mislite, mozeme li vo 'idnina' da ockuvame i kaj nas, vo ramkite na borbata protiv korupcijata, da bide kaznet (ne mora upasen) nekoj segasen minister?

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Najplateni politicari na svetot
--------------------------------------------------

Meksikanskite politicari se najdobro plateni na svetot. Tie se najkorumpirani i neefikasni politicari, koi se nesposobni da gi izglasaat reformite vo zemjata, pokazale rezultatite od istrazuvanjeto na meksikanskiot Centar za proucuvanje i ekonomsko obrazovanie.

Platata na meksikanskiot pretsedatel Visente Foks iznesuva 20.000 evra mesecno i e povisoka od onaa na drzavnite i vladinite rakovoditeli na najbogatite drzavi vo svetot.

Meksikanskite ministri zarabotuvaat poveke otkolku nivnite brazilski, germanski, kanadski i amerikanski kolegi.

Spored meksikanskiot zakon, politicarite i visokite rakovoditeli mozat sami da si ja opredelat visinata na platata, nejzinoto zgolemuvanje i premiite.

Od druga strana, spored proucuvanjeto na Katolickata crkva, 75% od Meksikancite ziveat vo siromastija. Sekoja godina 300.000 Meksikanci nelegalno emigriraat vo SAD so cel da najdat rabota.

>----- komentar:

Makedonskite politicari se navistina za zalenje. I pokraj toa sto, spored istrazuvanjata na javno mislenje, nivnata korumpiranost i neefikasnost (vtorovo 'nemerlivo'), a osobeno nespoosobnosta za reformi, se na 'zavidno nivo', tie se epten daleku na 'rang- listata' (verojatno na nekoe od poslednite mesta). A za toa dali sami si ja oprededluvaat visinata na platata, nejzinoto zgolemuvanje i premiite, kako sto toa go pravat nivnite meksikanski 'kolegi', ic ne sme informirani.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]



================[ Hronomer ]================

Internet eProekt - R. Makedonija ISSN # (naskoro)
Copyright 2005, Avizo MC - Zastiteni prava.

==============================


Hronomer
info@avizo-mc.com
ICQ Instant Messenger: 154713823

Warning: more fun to come.