Izreka na denot...

Ako nekoj ne saka,
Ne mu davaj.
Ako nekoj bara,
podaj mu...
A ako ti treba,
pobaraj!

» nepoznat

+------------------------------------------------------------------+
# Hronomer Volume 1, Number 2 - 01/07 mart 2005 #
+------------------------------------------------------------------+
[ vreme na citanje 10 min. ]

   SODRZINA:
+---------------------------------------------------------+


+---------------------------------------------------------+

==============================
Reklamen prostor za nasite sponzori
==============================

+---------------------------------------------------------+
+ Prva Makedonska Audio Bibiioteka
+ "S I N E R G I J A"
+---------------------------------------------------------+

: Sega mozete i da gi "cuete" nasite knigi. :-)

"PANOPTIKUM" - audio enciklopedija za mladi i stari.

"VoxPopuli, glasot na narodot" - bogatstvoto na narodniot
zbor, um, umotvorbi od celiot svet.

"Dosie X - Dedo Gromce" - cujte sto govori dezurniot
drzaven neprijatel broj 1.

"1001 Prikazna - Ezopovi basni, kniga prva"
- za najmladite da uzivaat vo tvorestvoto na Ezop,
prikazni na koi sekogas ke se sekavame.

Prvite izdanija na nasata Audio biblioteka mozete da gi
poracate na nasite telefoni:
02/3071769; 02/3135133 ili 071/503119; 070/713973;
a sekako i pisuvajki ni nasata e-mail adresa info@avizo-mc.com

================ kraj na reklamata. ===


-----------------------------------------------
Po prestojot na Ginter Altenburg vo Makedonija: Makedonija poblisku do NATO?
-----------------------------------------------

Na sredbite so Mitreva, Manasievski i Buckovski, pomosnikot na Generalniot seklretar na NATO za pooliticki prasanja i bezbednosna politika, ambasadorot Ginter Altenburg, koj go predvodese eskpertskiot tim na Alijansata, bese zapoznat so napredokot i rezultatite vo implementacijata na obvrskite sto proizleguvaat od Godisnata nacionalna programa za clenstvo na Republika Makedonija vo NATO 2004/2005.

Altenburg ja pozdravi resitelosta so koja Vladata pristapi kon celosno implementiranje na prezemenite obvrski vo soglasnost so Akcioniot plan za clenstvo, naglasuvajki deka vo tekot na ovoj proces se postignati znacitelni pozitivni razultati i deka Republika Makedonija zabrzano se dvizi kon ostvaruvanje na zaednickata cel - zaclenuvanje vo NATO pri slednata runda na negovoto prosiruvanje. "Od razgovorite mozevme da se uverime deka Vladata dobro napreduva so celokupnata rabota i gi zavrsuva obvrskite sto se ocekuvaat od nea, osobeno vo oblasta na reformite vo odbranata. Isto taka, se napreduva i vo oblasta na reformite vo sudskiot sistem i ekonomijata i vo sproveduvanjeto na Ramkovniot dogovor", rece Altenburg.

"Reformite vo odbranata se dobro trasirani", oceni Premierot Buckovski i dopolni deka izmenite vo Ustavot na Republika Makedonija ke ovozmozat sproveduvanje na dlaboki reformi vo pravosudniot sistem i na toj nacin ke se ispolni i ovoj preduslov za evroatlantska integracija.

Premierot ocekuva vo 2006 godina Republika Makedonija da ja dobie pokanata za clenstvo vo NATO, a vo 2007 godina da stane polnopraven clen vo Alijansata. Spored nego, Makedonija, de fakto dejstvuva kako clenka na NATO, a de jure ocekuva toa da se sluci vo 2007 godina, bidejki Makedonija veke zema aktivno ucestvo vo misiite za poddrska na mirot predvodeni od NATO.

>----- komentar:

Nesporno e deka Akcioniot plan za clenstvo vo NATO Makedonija go realizira redovno, kontinuirano i spored utvrdena dinamika. Gospodinot Alternburg na sredbite ne slucajno uste ednas gi potencira oblastite od koi duri, bi rekle, zavisi clenstvoto vo NATO: osven reformite vo odbranata, i reformite vo pravosudniot sistem i ekonomijata, kako i celosnoto sproveduvanje na Ramkovniot dogovor. Pa sepak, tokmu poradi kompleksnosta na reformite vo sudstvoto i ekonomijata se cini preoptimisticko ocekuvanjeto na Premierot Buckovski (i ne samo negovo) Republika Makedonija vo 2007 godina da stane polnopraven clen na Alijansata. Da se nadevame deka ne sme vo pravo.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------------
Godisen izvestaj na Stejt Departmentot: Makedonija gi pocituva covekovite prava
--------------------------------------------------------

Vo 2004 godina makedonskata Vlada glavno gi pocituvala covekovite prava. Ovoj generalen zaklucok e 'pridruzen' so registriranje na slucai na krsenje na istite: nasilstvo izvrseno od pretstavnicite na organite na redot vrz prestapnici, osobeno za vreme na priveduvanjeto, slucai na zadrzuvanje na lica vo pritvor podolgo od zakonski opredelenoto vreme.

Vladata postignala progres vo razgleduvanjeto na tvrdenjata za izvrseni nepocituvanja na pravata na covekot vo izminatata godina kako i od takvi slucai od prethodnite godini.

Haskiot tribunal prodolzi so vodenjeto istraga za navodni voeni zlostorstva vo sorabotka so Vladata. Nasilstvoto i diskriminacijata vrz zenite (pretezno od Romska i Albanska nacionalnost) ostanuva problematicno. Trgovijata so zeni i devojcinja za prostitucija ostanuva problem, no Vladata prodolzuva so agresivna politika za suzbivanje.

Spored Stejt departmentot, pocituvan e i regularno implementiran Zakonot za amnestija so koj im e dadena amnestija na 900 lica. Procesot na pomiluvanje zavrsi kon krajot na minatata godina. Nema izvestai za politicki zatvorenici. So Ustavot e dadena sloboda na zboruvanjeto i pecatot, no, mediumite ne bea kompletno nezavisni i oddelni vesti i informacii se prenesuvani so politicka pozadina. Vladata ne ja ogranicuvala akademskata sloboda. Mediumite se podeleni po etnicka osnova. Nema kontrolirani od Vladata pecateni mediumi. MRTV vo osnova bese nakloneta kon vladiniot pogled na politickite prasanja.

Politickoto vlijanie vrz novinarstvoto, od vladejackite i opoziciskite partii, bilo prisutno so ekonomski pritisok i indirektna cenzura. Metodite koi se koristeni se - zakani so ucena za nedavanje reklami i odbivanje za dostap do izvori na informacii. Vladata ne go ogranicuva pristapot do Internet.

Vo izvestajot se naglasuva deka i dvata kruga od izborite za pretsedatel na drzavata bile organizirani, spored izvestaite na nabljuduvacite, kako regularni.

>----- komentar:

Od ovoj Izvestaj na Stejt Departmentot osobeno zagrizuvacki za makedonskata Vlada bi trebalo da bidat ocenkite za slobodata i nezavisnosta na mediumite, odnosno makedonskoto novinarstvo. I ne samo Vladata, tuku treba da zagrizi i drugi institucii, a osobeno novinarskite asocijacii i zdruzenija.

Vakvata ocenka voopsto ne iznenaduva, taa e poznata odamna. Zagrizuva faktot sto vo izminatiot period, i vo ovoj aktueln mig (predizboren), nisto ne se menuva na pozitivno, tuku sostojbata veke se prifaka kako 'prirodna'.

Ako se ima predvid deka nezavisnosta se izedancuva so objektivnosta i ekonomskata samostojnost, togas sostojbata moze da se oceni kako katastrofalna. Zagrizuva, isto taka, i etnickata podelenost na mediumite, a osobeno politickoto vlijanie so ekonomski pritisok i indirektna cenzura. Konkretno, zakanite so ucena za nedavanje na reklami i odbivanje za dostap do izvori na informacii.

Edno radio, koe bese reper za vrven profesionalizam i nezavisno novinarstvo, neodamna prestana da postoi tokmu poradi ekonomskiot pritisok so nedavanje na reklami, odnosno totalna marketinska blokada so politicka zadnina.

<----- kraj na komentarot      [ ^^na pocetok ]


---------------------------------------------
Ekonomska sorabotka pomegju Makedonija i Kosovo: Trgovsko pretstavnistvo na Makedonija vo Pristina
---------------------------------------------

Premierot Vlado Buckovski go otvori Trgovsko-ekonomskoto pretstavnistvo na Makedonija vo Pristina, sto treba da bide osnova za intenziviranje na ekonomskata sorabotka megju Makedonija i Kosovo.

Spored Buckovski, trgovskoto pretstavnistvo na Makedonija vo Pristina e uste eden institucionalen oblik koj treba da pomogne vo dinamiziranjeto na stopanskata aktivnost, no i na sorabotkata pomegju kompatibilni ekonomii koi imaat brojni interesi.

Na otvoranjeto na makedonskoto trgovsko pretstavnistvo vo Pristina prisustvuvaa i sefot na UNMIK Soren Jesen Petersen i kosovskiot premier Ramus Haradinaj. Petersen izjavi deka otvoranjeto na pretstavnistvoto e uste eden znak za kontinuiraniot dijalog megju Pristina i Skopje, dodavajki deka so toa se otvoraat novi moznosti za sorabotka megju biznismenite od Makedonija i od Kosovo. Kosovskiot premier Haradinaj go pozdravi otvoranjeto na trgovsko-ekonomskoto pretstavnistvo i dodade deka toa ke znaci pottik za vospostavuvanje podobra ekonomska sorabotka megju Makedonija i Kosovo.

>----- komentar:

Otvoranjeto na trgovsko- ekonosmoto pretstavnistvo na Makedonija vo Pristina, najavuvano podolgo vreme, e, se razbira, znacajno, no 'zgolemeniot' mediumski interes za toa ima poveke 'politicka zadnina'. Imeno, i dosega trgovskata razmena ili sorabotka pomegju Makedonija i Kosovo bese mosne intenzivna, a pretstavnistvoto samo ke pomogne taa da se 'prodlaboci'. Ke bide interesno vo dogledno vreme da slusneme kakvi konkretni rezultati ostvarilo ova pretstavnistvo na planot na 'dinamiziranjeto na stopanskata aktivnost, no i na sorabotkata pomegju kompatibilni ekonomii koi imaat brojni interesi'.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


------------------------------------------------
Zagrizuvacki i porazitelen podatok: Vo Makedonija godisno 6.000 novi slucai na rak
------------------------------------------------

Vo ramkite na Nedelata na borba protiv rakot (01.03.-08.03.2005) se sproveduva brojni aktivnosti vo cija organizacija se vkluceni Institutot za onkologija i ariologija, Institutot za radioodijagnosticka radiologija, Klinikata za torakalna i vaskularna hirurgija, kako i nevladinata organizacija 'Zivotna iskra'. Se relizira i posebna edukativna programa za rano otkrivanje na rakot na dojkata.

Vo svetot sekoja godina se otkrivaat poveke od deset milioni novi slucai na lica zaboleni od rak. Se ocekuva vo 2020 godina godisno da ima 15 milioni novootkrieni slucai, a denes rakot predizvikuva smrt kaj okolu 6 milioni slucai na maligni zaboluvanja vo svetot. Kako sto potendzira na pres konferencija direktorot na Klinickiot centar vo Skopje Andreja Arsovski, vo Makedonija godisno se registriraat okolu sest iljadi novi slucai na zaboleni od karcinom, pri sto ovoj trend belezi porast kako i sekade vo svetot.

>----- namesto komentar prasanje:

Dali intenzivnata borba protiv rakot treba da go predizvika vnimanieto na javnosta ( se razbira, i da ja angazira) samo vo ramkite na 'Nedeli', ili, pak, taa borba mora da se sledi i poddrzuva kontinuirano? Osobeno so edukativni aktivnosti i sledenje na naporite vo iznaogjanjeto na lek (lekovi) protiv rakot vo svetot. Ja naglasuvame izvonrednata uloga i znacenje sto treba da ja imaat, da ja prezemat mediumite.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


--------------------------------------------------
Oskarovski triumf na Klint Istvud: Cetiri Oskari za 'Devojka od milion dolari'
--------------------------------------------------

Sedumdeset i sedmoto dodeluvanje na nagradite na Amerikanskata akademija za film, popularniot Oskar, sto se odrza vo Los Andzeles, zavrsi so triumf na ostvaruvanjeto na reziserot i artistot Klint Istvud "Devojka od milion dolari" (Million dolar baby).

Filmot na Istvud bese nominiran vo sest kategorii, a dobi cetiri Oskari vklucuvajki gi i onie najvaznite - za najdobar film i rezija. Osven toa, za najdobra glavna zenska uloga e nagradena negovata protagonistka Hilari Svonk, dodeka Morgan Frimen go odnese Oskarot za najdobra sporedna maska uloga.

Filmot na Skorseze za kontroverzniot holivudski milijarder Hauard Hjuz imase vkupno 11 nominacii, a dobi pet priznanija - za najdobra sporedna zenska uloga (Kejt Blanset), umetnicki vpecatok, kamera, kostum i montaza. Skorseze dosega ne dobil nagrada na Akademijata, a na Istvud Oskarot mu e tret vo karierata. Toj vo 1992 godina ja osvoi nagradata za filmot "Neprosteno" (Unforgivable), a vo 1994 godina Akademijata za film mu dodeli i priznanie za zivotno delo.

Na Svonk, koja neodamna osvoi Zlaten globus, ova i e vtor Oskar vo karierata. Prethodniot go dobi vo 1999 godina za ulogata vo filmot "Momcinjata ne placat". Oskarot za najdobra maska uloga ne pretstavuvase iznenaduvanje, bidejki site tipuvaa deka ke go dobie DZejmi Foks, na kogo toa mu e prva nominacija, za filmot "Rej" (Ray), prikazna za zivotot na neodamna pocinatiot muzicar Rej ×arls. Nagradata za najdobro scenario ja dobi filmot "Sideways", sto bese nominiran vo pet kategorii, vklucuvajki ja i za najdobar film.

Filmot "Vecniot sjaj na besprekorniot um" (Eternal Sunshine od the Sportless mind) so Kejt Vinslet vo glavnata uloga ja osvoi nagradata za najdobro orginalno scenario.

Vo kategorijata najdobar animiran film Oskarot go odnese filmot "The Incredibles", a najdobro dokumentarno ostvaruvanje e "Rodeni vo bordeli" (Born into Brothels) na avtorot Ros Kaufman i Zan Brisk za zivotot na decata prostitutki vo Indija.

Oskar za najdobra muzika osvoi pesnata na spanski jazik "Al Otro Lado del Rio" od filmot "Dnevnikot na motociklistot" (The Motorcycle Diaries), sto na scenata ja izvedoa muzicarot Karlos Santana i artistot Antonio Banderas.

Spanskiot film "Vnatresno more" (The sea inside) na reziserot Alehandro Amenabara ja osvoi nagradata vo kategorijata za najdobar stranski film.

Ceremonija na dodeluvanje na prestiznata filmska nagrada vo kinosalata "Kodak" vo Los Andzeles ja vodese komicarot Kris Rok.

>----- komentar:

Nisto novo, osven novite Oskarovci. Ceremnoijata na dodeluvanje na popularniot Oskar spored utvrdeno klise, ' amerikanski' glamur, i odamna potvrdena sposobnost da se napravi spektakl. Sto se odnesuva na kriteriumot pri dodeluvanje na nagradite toj, se razbira, ne e 'nepogresliv'. Godinava toj se relavitizira, ne se potvrdi osobeno vo odnos na filmot na Skorseze.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]


==============================
Reklamen prostor za nasite sponzori
==============================
+
+
+
: Sega mozete da dobiete i BESPLATNA Veb stranica.

Magma Sistemi go poddrzuva proektot "Makedonija na
Internet" na Centarot za razvoj na pretpriemnistvoto i
maliot biznis "ESNAF" od Skopje, i vo negovite ramki
izrabotuva BESPLATNI Veb stranici za makedonskite
pretpriemaci i nevladini organizacii (NVO).

Javete se na eden od nasite telefonski broevi ili pratete
e-mail za da se dogovorime. :-)

: Magma Sistemi
: Veb Dizajn Studio
: +389 (02) 3135133
: +389 (071) 503119
: E-mail: info@magmasitemi.com
: Web: www.magmasistemi.com
: ICQ: 154713823

+---------------------------------------------------------+
P.S. Denes i ne e taka tesko da se napravi veb stranica, a
uste polesno da se postavi i ima sopstvena Veb stranica.
Tesko e da se dobie "vistinska", profesionlano izrabotena
Veb stranica.
================ kraj na reklamata. ===


--------------------------------------------------
Vo Kina: Objekti koi stedat energija
--------------------------------------------------

Vesta veli deka Kina vo narednite 15 godini se pocesto ke gradi objekti sto ke stedat energija, blagodarenie na prirodnata ventilacija, prirodnata svetlina i kruzenjeto na vodata. Spored najavite od ovaa godina zgradite kako rezultat na novata tehnologija ke stedat 65 nasto od energijata po kvadraten metar, vo odnos na postoeckite objekti. Trosocite za izgradba na objektite koi stedat energija ke bidat sest do sedum nasto pogolemi od trosocite za izgradba na standarnite objekti, a znacitelno ke se namali i potrosuvackata na energija i zagaduvanjeto na zivotnata sredina. <----- komentar:

Interesno, vo predizbornata kampanja za Lokalni izbori 2005 dosega od nitu eden kandidat za gradonacalnik ne cuvme dali voopsto pomislil za nesto slicno. Na primer, po primerot na Kina, vo naredniot period vo Skopje barem eden objekt sto ke stedi energija, blagodarenie na prirodnata ventilacija, prirodnata svetlina i kruzenjeto na vodata. Kako primer. Da se nadevame deka takov objekt ke izgradi nekoj 'graditel' kako svoja, licna investicija.

Nasa preporaka do kandidatite za gradonacalnik na Skopje:

Vo narednive denovi vetete im na gragjanite naselba so objekti (moze i montazni baraki, na primer) so prirodna ventilacija, prirodna svetlina i kruzenje na vodata. Sigurno ke pobedite.

<----- kraj na komentarot.      [ ^^na pocetok ]

================[ Hronomer ]================

Internet eProekt - R. Makedonija ISSN # (naskoro)
Copyright © 2005, Avizo MC - Zastiteni prava.

==============================


Hronomer
info@avizo-mc.com
ICQ Instant Messenger: 154713823

Warning: more fun to come.